Jožica Puhar (1942 -2024)
Tik pred zaključkom redakcije tokratne številke, smo na ZDUS prejeli novico, da nas je zapustila dolgoletna članica zveze, podpredsednica ZDUS in članica AGE, Jožica Puhar. Vrzeli, kakršna je nastala z njenim odhodom, se v tem trenutku še ne zavedamo povsem. Ta se bo pokazala šele čez čas, ko bo potrebno iskati te ali one informacije o kakovosti življenja starejših v EU, v primerjavi s stanjem pri nas. In te podatke je znala Jožica stresti iz rokava in v trenutku napisati prispevek za objavo v tiskanem, ali elektronskem mediju.
Bila je klena Kranjčanka. To je rada povedala vsakemu. V Kranju je pognala korenine, in te so bile tako mogočne in prepredene, da so jo venomer, kljub navidez svetovljanskemu življenju političarke, ministrice in diplomatke vedno posrkale nazaj v svoje nedrje.
Po maturi na gimnaziji Kranj se je vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1963 diplomirala na 1. stopnji. Drugi del študija je nadaljevala na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) in leta 1975 pridobila naziv diplomirana sociologinja.
V mladih letih je bila odlična športnica. Za domači klub Triglav je skakala v višino in suvala kroglo, v okviru gimnazijske strelske družine, katere soustanoviteljica je bila, pa je dosegla odlične rezultate z zračno in malokalibrsko puško ter nastopala tudi na republiških tekmovanjih. Nagnjenje do športa je negovala tudi pozneje.
Po vrnitvi z dela v Makedoniji do odhoda na novo diplomatsko nalogo v Grčiji je predsedovala Košarkarskemu klubu Triglav Kranj. Spremljevalka njenega dela pa je bila tudi kultura. Vsi Puarjevi so bili zagreti za glasbo, zato ni nič nenavadnega, da se je tudi Jožica vpisala na glasbeno šolo. Več kot dvajset let je igrala flavto in saksofon pri godbi na pihala v Kranju. Igrala je tudi v simfoničnem orkestru, ki je v tistem času nekaj let deloval v Kranju in je tudi dobitnica srebrne Gallusove značke.V poznih osemdesetih je bila nekaj let predsednica Sveta za kulturo pri takratni Občinski konferenci SZDL Kranj.
Od 1964 do 1978 je bila zaposlena na Zavodu za zaposlovanje v Kranju kot analitik-statistik. Proučevala je kadrovsko strukturo industrijskih organizacij in sodelovala pri oblikovanju kadrovskih občinskih razvojnih planov. Po diplomi iz sociologije je sodelovala tudi v nekaj raziskavah o migracijah na Inštitutu za sociologijo v Ljubljani. Od leta 1979 do leta 1983 pa je opravljala delo in naloge sekretarke na Občinskem Svetu Zveze sindikatov v Kranju.
Od leta 1983 do 1988 je bila zaposlena v Univerzitetnem inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, kjer je bila namestnica direktorja za nemedicinsko področje, odgovorna pa je bila za poslovno področje delovanja inštituta, od 1988 do leta 1990 pa je bila predsednica Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije.
Leta 1990 je bila ob imenovanju Vlade RS njena članica in republiška sekretarka za delo, od leta 1991 do 1994 pa ministrica za delo, odgovorna tudi za borce NOV in vojne invalide. Na tem delovne mestu je v slovenski prostor uvedla »aktivno politiko zaposlovanja« in z njenimi ukrepi intervenirala na trgu dela. Nevtralizirala je socialne napetosti, ki so spremljale proces tranzicije in izgube tržišč. Bila je začetnica socialnega partnerstva oz. socialnega sporazumevanja in se je borila za ustrezni nivo plač delavcev in uvedla sistem kolektivnih pogodb. Vplivala je na izboljšanje invalidske in družinske zakonodaje, v okviru potrebnih sprememb pokojninskega sistema pa je ohranjala raven pokojnin in zagotavljala enak položaj vseh generacij v pokojninskem zavarovanju. Od leta 1994 do septembra 1999 je bila veleposlanica Republike Slovenije v Makedoniji, dve leti je pokrivala tudi Republiko Albanijo. Bila je prva slovenska veleposlanica v teh dveh državah.
Štiri leta je bila veleposlanica v Grčiji, od koder je pokrivala Ciper, Armenijo in Gruzijo. Tudi v tem okolju je nadaljevala z izgrajevanem dobrih odnosov med Slovenijo in državami njene pristojnosti. V času tega mandata je Slovenija postala članica EU, v Grčiji se je odvijala vrsta pomembnih aktivnosti, med drugim podpis pristopne izjave k EU.
Leta 2006 se je upokojila in nemudoma začela delati na svojem področju na ZDUS. Bila je članica Strokovnega sveta in predsednica Komisije za mednarodno sodelovanje. V letu 2017 je postala članica Upravnega Sveta AGE platform Europe s sedežem v Bruslju.
Jožica, bila si vzor strpnosti, sodelovanja in tovarištva, in vsako neprijetno okoliščino si znala po svoje pripeljati do tega, da smo si na koncu vsi segli v roke.
Tvoji prijatelji z ZDUS