zdravje v 3.žo

“Zdravje je največje bogastvo.” Nemški pregovor

Človek se skozi vso zgodovino trudi, da bi si pridobil oz. ohranil zdravje, živel dlje, postal nesmrten. V vseh kulturah, krajih in obdobjih so prisotni zdravniki, zdravilci in vrači na katere se ljudje obračajo takrat, ko se ne počutijo dobro.

Danes pa so v razvitem svetu teme kot so skrb za zdravje, zdrav način življenja, zdrava prehrana ipd. med ljudmi zelo popularne. O tem se ljudje pogovarjajo strokovno, neformalno, poleg tega pa je z njimi zapolnjen tudi medijski prostor (revije, dnevniki, internetne strani, televizijske in radijske oddaje,…).

Izboljšanje življenjskih razmer, napredek na področju medicine in znanosti nasploh, splošna osveščenost in še kaj, je pripomoglo k dvigu pričakovane življenjske starosti.

Raziskava o pričakovani življenjski dobi v EU, ki jo je naredil Evropski statistični urad EUROSTAT za Slovenijo pravi, da je bila v Sloveniji leta 2010 pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let za ženske 21 let in za moške 16,8 let. Pričakovana leta zdravega življenja pri tej starosti pa so bila ocenjena na 7,2 za ženske in 6,6 za moške.

Vprašanje torej ni samo v tem, koliko let bomo živeli, ampak tudi kako kvalitetno in zdravo bomo ta leta preživeli.

Po podatkih programa »Starejši za starejše«, je v letu 2012 13.011 starejših nad 69 let odgovarjalo na vprašanje, če se počutijo zdrave. Več kot pol (54%) jih je odgovorilo da se počutijo ŠE KAR zdrave. 17% jih je odgovorilo, da se (JA) počutijo zdrave in 23% jih je odgovorilo, da se NE počutijo zdravi. 6% jih na vprašanje NI ODGOVORILO. 71% vprašanih se torej počuti zdravo ali še kar zdravo. To pa je kar precejšen procent starih ljudi, za katere velikokrat slišimo stereotipe, da so vsi bolni, dementni, onemogli, senilni in da zažirajo zdravstveno blagajno.

Res je, da je starost velika gospa, ki nikoli ne pride sama, vedno ima spremstvo: bolečine tukaj in tam, poškodbe, zdravila, takšne in drugačne težave. Ker živimo v razviti družbi imamo v teh primerih na voljo več možnosti za to, da čim dlje ohranimo samostojno življenje: pomoč na domu, patronažna služba, zdravstveno varstvo, zagovornik pacientovih pravic, program Starejši za starejše…

Kljub vsemu pa se večina starih danes aktivno stara, skrbi za zdrav življenjski slog, gibanje, zdravo prehrano in za svoje zadovoljstvo. V zelo velikem obsegu za to skrbijo DRUŠTVA UPOKOJENCEV s svojimi bogatimi programi.

 

Sstarejši in njihov socialni položaj

V vseh družbah je bila starost eden od dejavnikov, ki je določal družbeni status posameznika. V predmodernih, tradicionalnih družbah v preteklosti,pa tudi v nekaterih sodobnih družbah z več značilnostmi tradicionalnosti (npr. v Indiji in na Kitajskem), je starost prinašala visok status. Starostnikom so pripisovali lastnosti, kot sta npr. modrost in izkušenost. V družbah, ki so visoko cenile tradicijo, so bili varuhi tradicije in zato glavni nosilci pomembnih družbenih odločitev.

V modernih družbah, ki slavijo mladost, vitalnost in privlačno zunanjost, je položaj starejših ljudi slabši, na njihove izkušnje se pogosto gleda kot na nekaj zastarelega. Starejši ljudje imajo v družbi nižji status, manjšo družbeno moč in nižje dohodke. Nanje se pogosto gleda kot na breme: raziskava Evrobarometra je npr. pokazala, da v Sloveniji četrtina ljudi meni, da so starostniki breme družbe.

Tudi v poznejših letih imajo ljudje potencial, ki bi ga morali izkoristiti, zato je pomembno omogočiti starejšim družbeno udejstvovanje in aktivno staranje.

SPREMENIMO TO RAZMIŠLJANJE O STAROSTNIKIH KOT O BREMENU DRUŽBE!

Vir