Medtem ko so pogajanja o pokojninski reformi med socialnimi partnerji v sklepnem delu, Nova Slovenija prehiteva s svojim predlogom za izplačevanje polne pokojnine za delovno aktivne upokojence. “Predlog ni primeren,” odgovarjajo na ministrstvu za delo. Parcialnim rešitvam nasprotujejo tudi na ZPIZ.
Pokojninska reforma in tudi predvidena novela zakona o urejanju trga dela, kot kaže, ne bosta prinesli bistvenih sprememb, ko gre za ureditev dela upokojencev. V zadnjem obdobju se v povezavi s to temo krepijo pozivi delodajalcev k rahljanju omejitev, saj jim upokojenci z delom pomagajo reševati težave zaradi pomanjkanja kadra.
V Omrežju e-seniorji 55+ pa so opozorili, da bi zakon moral zagotavljati nedotakljivost pokojnine, saj je jemanje zaslužene pokojnine posamezniku ki še dela, po njihovem kršenje pravic upokojencev. Zato so že oblikovali delovno skupino, ki namerava oblikovati predlog koristnih dopolnitev pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+.
V zadnjem obdobju se v povezavi s to temo krepijo pozivi delodajalcev k rahljanju omejitev, saj jim upokojenci z delom pomagajo reševati težave zaradi pomanjkanja kadra.
V NSi pa so nedavno že vložili svoj predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želijo delovno aktivnim upokojencem omogočiti prejemanje polne starostne pokojnine. V NSi so po besedah poslanca in podpredsednika Jerneja Vrtovca trdno prepričani, da je pokojnina zaslužena pravica, ki so si jo prejemniki zagotovili z izpolnjeno delovno dobo in ne bi smela biti zmanjšana, če želi posameznik po upokojitvi še naprej delati. Upokojenci so po besedah Vrtovca namreč med delom plačevali prispevke, zato jim pokojnina pripada. »Če nekdo dela 40 let in plačuje prispevke, je prav, da prejme polno pokojnino, ne glede na to, ali želi še naprej delati,« meni Vrtovec. Takšna rešitev bi po prepričanju NSi koristila tudi delodajalcem, ki se spoprijemajo s pomanjkanjem delovne sile. V NSi so izrazili pričakovanje, da bodo njihovi predlogi sprejeti, a to se najverjetneje ne bo zgodilo.
Ministrstvo: gre za poskus oviranja
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so do poteze NSi kritični. Kot so pojasnili za Dnevnik, so v okviru sprejemanja pokojninske zakonodaje na svojo pobudo že v začetku lanskega novembra obiskali poslanski skupini obeh opozicijskih strank, jima podrobno predstavili vladna izhodišča za pokojninsko reformo ter pozvali obe opozicijski stranki k oddaji predlogov, o katerih bi se v nadaljevanju pogajali s socialnimi partnerji. »Ne ena ne druga stranka nista posredovali ničesar. Namesto tega NSi zdaj vlaga svoj zakon. Tak manever težko razumemo drugače, kot da gre za poskus oviranja postopka sprejemanja zakona, ki bo izpogajan s socialnimi partnerji in sprejet po postopku, ki je ustrezen za tako pomemben sistem.« Na ministrstvu poudarjajo, da je odgovoren in pravilen pristop pri takšnih pobudah razprava s socialnimi partnerji ter natančna opredelitev finančnih posledic in določitev vira financiranja. V NSi se na očitke (še) niso odzvali.
O izplačevanju polne pokojnine ob nadaljevanju dela so v državnem zboru sicer razpravljali že dvakrat – ko je skoraj enak predlog vložila SDS. Na ministrstvu ponavljajo, da predlog zanje ni primeren. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč zavarovanje za primer, ko si nekdo zaradi invalidnosti ali starosti ni več zmožen z delom zagotavljati preživetja. Pokojnina torej nadomešča izpadli dohodek. Kombiniranje statusa upokojenca ter zavarovanca pa mora biti urejeno na način, da ne povzroča anomalij na trgu dela in neenake obravnave primerljivih kategorij zavarovancev, opozarjajo.
ZPIZ: sedanja ureditev ustrezna
Za pridobitev pravice do pokojnine je, kot pojasnjujejo na ministrstvu, potrebno prenehanje obveznega zavarovanja. Za upokojence, ki ponovno začnejo opravljati delo ali dejavnost, na podlagi katere pridobijo lastnost zavarovanca, pa je določen ponovni vstop v zavarovanje, pri čemer se pokojnina za čas ponovne vključitve v zavarovanje ne izplačuje. Vendar pa veljavna ureditev kljub temu omogoča več različnih možnosti, ko lahko upokojenci prejemajo določen dohodek oziroma ko zaposleni lahko prejemajo tudi del pokojnine.
(Gre za bonuse v obliki instituta izplačila 40 odstotkov (prva tri leta) oziroma 20 odstotkov (po poteku treh let) pokojnine za ostajanje v zaposlitvi oziroma ponovno zaposlitev po izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino ter za institut delne pokojnine. Dodatna nagrada so tudi višji odmerni odstotki.)
Na vprašanje, ali so te spodbude ob želji po večji delovni aktivnosti starejših zaradi neugodnih demografskih trendov zadostne, na ministrstvu niso odgovorili. Število prejemnikov dela ali delne pokojnine se povečuje, a je glede na vse upokojene še vedno razmeroma nizko. Januarja je 15.405 posameznikov prejemalo 40 odstotkov starostne pokojnine, 3800 prejemnikov 20 odstotkov, dobrih 5700 posameznikov pa je prejemalo delno pokojnino.
Predlog (NSi) ni primeren, saj govorimo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, torej zavarovanju za primer, ko si nekdo zaradi invalidnosti ali starosti ni več zmožen z delom zagotavljati preživetja. (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.)
Da je sedanja ureditev dvojnega statusa ustrezna, menijo tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Predlogi, kot jih je dala NSi, se zavodu ne zdijo primerni oziroma ustrezni v obdobju, ko čakamo na dogovor med socialnimi partnerji za spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. »Gre za predlog parcialne rešitve, kakršnih je bilo že preveč. Kot izvajalci sistema smo upali, da v času do oblikovanja sprememb oziroma reforme ne bo parcialnih predlogov.«
(Vir: Dnevnik)