Vpliv okoliščin na višino pokojnine uveljavljene v različnih obdobjih
Veliko upokojencev izraža nezadovoljstvo, ker smatrajo, da se ji je pri odmeri pokojnine zgodila krivica, ker se jim je pokojnina odmerila v njihovo škodo, oz. ker se jim je pokojnina odmerila po predpisih ZPIZ-1 zato je nižja, kot bi bila, če bi se jim pokojnina odmerila po ZPIZ-2.
Res je, da se realna vrednost pokojnin od leta 1998 znižuje, posebno pa od leta 2000 dalje po določilih ZPIZ-1 in seveda tudi po ZPIZ-2. Obe pokojninski reformi, to je po ZPIZ-1 in ZPIZ.2 sta prinesli številna določila, ki vplivajo na zniževanje realne vrednosti pokojnin.
Uvodoma je potrebno pojasniti, da je višina pokojnine v glavnem odvisna od višine osnove (npr. plače), od katere so bili plačani prispevki, in od dolžine obdobja plačevanja prispevkov. Na višino pokojnine včasih vpliva tudi še starost. Pred uveljavitvijo ZPIZ-1 je bila vrednost enega leta pokojninske dobe 2 odstotka, potem pa se je znižala na 1,5 odstotka. ZPIZ-1, ki je začel veljati s 1. 1. 2000, je pomenil reformo sistema z bistvenimi spremembami, predvsem spremembo pogojev za upokojitev za ženske in znižanja vrednotenja pokojninske dobe, ter na ta način grob poseg v višino starostne pokojnine.
V skladu s 151. členom ZPIZ-1 je bilo uvedeno znižanje odmernega odstotka iz 2 na 1,5 za eno leto dosežene pokojninske dobe, kar je pomenilo postopno znižanje pokojnin novih upokojencev. Morda se nekateri še sedaj ne zavedajo, da ZPIZ-1 ni prinesel znižanje odmernega odstotka samo za nove upokojence, ampak tudi za že upokojene, saj je bil uveljavljen 151. člen, s katerim se je tudi za že upokojene preko negativne februarske uskladitve, pokojnine znižale . Pred ZPIZ-1 je znašal odmerni odstotek za moške za 40 let
pokojninske dobe in za ženske za 35 let v višini 85, potem pa je prišlo do postopnega znižanja, tako da bi leta 2024, če ne bi bil sprejet ZPIZ-2, ki je prekinil nadaljnje znižanje odmernega odstotka, le ta znašal za 40 let za moškega oziroma 38 let za žensko le 72,5. Z ZPIZ-2 je bilo
tako ukinjeno tudi postopno vsakoletno znižanje pokojnin preko februarske uskladitve v skladu s 151. členom ZPIZ-1. Ta člen je pomenil, da je bila uskladitev pokojnin za 0,6 % točke nižja za vse upokojene, razen upokojene v letu uveljavitve pravice do pokojnine.
Odmerni odstotek, naveden v odločbi, je ostal enak. Za primer vzemimo upokojenca, ki se je upokojil pred letom 2000 in je imel odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe v višini 85. Zaradi učinka 151. člena pa se je vrednost njegovega odmernega odstotka znižala na 78. Če bi še naprej veljal ZPIZ-1, bi bila vrednost njegovega odmernega odstotka 72,5!? Še zdaj kdaj rečemo (za uvedbo 151. člena,) da je takratni minister za delo, upokojence »peljal žejne preko vode«. Na sam gmotni položaj uživalcev pokojnin je v preteklosti vplivalo tudi nižje usklajevanje pokojnin. V obdobju od leta 2010 do 2015 se je tako npr. na podlagi interventnih zakonov, usklajevanje pokojnin omejevalo oziroma onemogočalo, kar je realno vrednost pokojnin v tem obdobju občutno znižalo. Pri tem pa lahko pojasnimo tudi, da je bila, z namenom odprave omenjenih zaostankov v uskladitvah pokojnin, v letih od 2016 do 2020 uskladitev pokojnin višja od predpisane v ZPIZ-2, kar je zmanjšalo negativne učinke na gmotni položaj upokojencev zaradi interventnega ne usklajevanja oziroma prenizkega usklajevanja pokojnin v predhodnem obdobju. Pred uveljavitvijo ZPIZ-1 je bil, razen izjemoma, najvišji odmerni odstotek za oba spola 85, z ZPIZ-1 pa je ta omejitev odpadla. Z ZPIZ-1 je bilo uvedeno tudi ugodnejše vrednotenje delovne dobe in odmerni odstotek za preseganje starosti oz pokojninske dobe. Z ZPIZ-2 je bilo uvedeno ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa. Z ZPIZ-2G pa še odmerni odstotek za otroke (1,36 za vsakega.) Zaradi drugačnega načina določanja valorizacijskih količnikov, ki je sedaj za leto pred uveljavitvijo pokojnine vedno 1, pred uveljavitvijo ZPIZ-2 je bil 0,732 in se je pred tem vsako leto nižal. Zaradi zvišanja valorizacijskega količnika iz 0,732 na 1,000 so se morali posledično preračunati tudi odmerni odstotki, in tako je znašal za moške 57,25 odstotka (preračun 78 x 0,732 = 57,096 in določeno navzgor 57,25) za 40 let pokojninske dobe. Kot izhaja iz navedenega, je šlo samo za matematičen preračun, kar pomeni, da je 78 odstotkov po ZPIZ-1 enako 57,25 po ZPIZ-2 in ne gre za nikakršno zmanjšanje pokojnin, kot nekateri še vedno mislijo. Še po skoraj štirinajstih letih od uveljavitve ZPIZ-2 nekateri ne razumejo, da je šlo samo za matematični preračun in še vedno se, celo v državnem zboru (žal tudi na Svetu ZPIZ), predsednika vlade, nekaterih poslancev Svobode in Levice, slišijo izjave, da so se odmerni odstotki za moške s 1 1 2013 znižali za več kot 20 odstotkov in posledično tudi pokojnine. kar seveda ne drži, ker je odmerni odstotek 57,25 enak 78 in odmerni odstotek 63,5 enak 86,7.
Izenačitev pogojev za upokojitev za ženske in moške.
Z ZPIZ-2G, ki je začel veljati 1. 1. 2020, je bilo uvedeno, da se odmerni odstotki po končanem prehodnem obdobju leta 2025 izenačijo, z ZPIZ-2I se je to prehodno obdobje skrajšalo in je do izenačitve prišlo že leta 2023. Še enkrat je potrebno poudariti, da imata oba spola od leta 2023 za 40 let pokojninske dobe odmerni odstotek v višini 63,5, kar preračunano z 0,732 pomeni odmerni odstotek v višini 86,7, česar moški za 40 let pokojninske dobe še nikoli niso imeli. Tako se bo izničil grob poseg v višino starostne pokojnine z ZPIZ-1, ki bi moškemu za 40 let leta 2024 prinesel odmerni odstotek 72,5, 1. Jasno in nedvoumno je, da je že ZPIZ-2 ustavil padanje odmernega odstotka, ZPIZ-2G pa ga je začel postopno dvigovati do leta 2025, ZPIZ-2I pa skrajšal prehodno obdobje do 2023. Pokojninska osnova 1500 evrov po ZPIZ-2 pomeni odmerni odstotek 57,25 in višino pokojnine 858,75 evrov. Po ZPIZ-1 se pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732 (3. odstavek 391. člena ZPIZ-2) in dobimo pokojninsko osnovo v višini 1098 evrov in z odmernim odstotkom 78, dobimo višino pokojnine 856,44 evrov (malenkostno nižje kot po ZPIZ-2, kjer se je pri preračunu odmerni odstotek zaokrožil iz 57,096 na 57,25). Odločitev, da se vsako leto ne določi še valorizacijskih količnikov za upokojitev po ZPIZ-1, pa je bila tudi z namenom poenostavitve, saj sedaj izračunano pokojninsko osnovo za tiste, ki se upokojujejo po ZPIZ-1 preprosto preračunamo s faktorjem 0,732, kot izhaja iz zgoraj navedenega primera. Pokojninska osnova se je do uveljavitve ZPIZ-1 s 1. 1. 2000 določala na podlagi najugodnejših zaporednih 10 let zavarovanja. Z ZPIZ-1 se je to zaporedje postopno dvignilo na 18 let, z ZPIZ- 2 pa na 24 let. Seveda povečanje najugodnejših zaporednih let zavarovanja pomeni v povprečju nižje pokojnine. Z uveljavitvijo ZPIZ-2 se od 1.1.2013 dalje v pokojninsko osnovo šteje tudi odpravnina ob upokojitvi. Osebe, ki so hkrati izpolnjevale pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, jim je na njihovo zahtevo ZPIZ ustno in pisno predložil izračune, koliko bi znašala pokojnina izračunana po ZPIZ-1 in koliko po ZPIZ-2, nato se je zavarovanec sam odločil, po kateri zakonodaji se bo upokojil. Ugodnejši izračun višine pokojnine po ZPIZ-1, je bila za tiste zavarovanci, ki so daleč presegali zahtevano pokojninsko dobo in zahtevano starost ob upokojitvi. Po ZPIZ- 1. je za vsako leto starosti in za vsako leto podaljšane pokojninske dobe nad zahtevano, vseboval bonitete – dodatni odstotek povečanje pokojnine. Zgornja meja bonitet pa ni omejena.
Torej, v Sloveniji imamo zavarovance s povsem nasprotnimi prepričanji
Eni so mnenja, da je za njih odmera pokojnine po ZPIZ-1 zelo neugodna v primerjavi z odmero pokojnine po ZPIZ-2, druga skupina- predvsem moški, pa smatrajo, da so prikrajšani, z odmero pokojnina po ZPIZ- 2 v višini 57,25%. Vse pa je obrazloženo v tem prispevku, v katerem je razvidno, da ni razlike pri odmeri višini pokojnine, za enako pokojninsko dobo in enako vplačilo prispevkov.
Upam, da je v prispevku dovolj nazorno in razumljivo pojasnjena glavna dilema, da se odmerni odstotki z uveljavitvijo ZPIZ-2 niso znižali, ampak nasprotno; da so se v primerjavi z ZPIZ-1 zvišali, še posebej za nove upokojence z ZPIZ-2G in ZPIZ-2I, kjer je leta 2023 prišlo do izenačitve odmernih odstotkov za oba spola, za 40 let pokojninske dobe brez dokupa na 63,5%, kar pomeni v primerjavi z načinom določanja pred ZPIZ-2 86,7, česar moški niso imeli še nikoli. In pa dodatni odmerni odstotek v višini 1, 36 za vsakega otroka.
Ljubljana, 01. 04. 2025
Nežka Ivanetič, Predsednica komisije za pokojninske in invalidske zadeve ZDUS