Ob rob nedavnemu nasilju v enem izmed DSO predlagamo v branje poglobljen razmislek o tem pojavu, ki ga mirno lahko imenujemo držbeno socialna anomalija, ki ji ni mesta v institucionalnih zavodih, še manj pa drugod.
Nasilje nad starejšimi
Nasilje je tema, ki nas lahko prestraši, prizadene in poniža, saj se pogosto dogaja brez našega soglasja. A pomembno je, da se o tem pogovarjamo, da znamo prepoznati nasilje okoli nas, ga preprečujemo, obsodimo in ustrezno reagiramo. Ne glede na to, ali ste otroci,
ali starejši, včasih potrebujemo oporo in vodstvo, da se zavedamo, da smo žrtve nasilja, ter nekoga, da nas spodbuja skozi celoten proces. Zato si vzemimo čas, da prepoznamo in naslovimo temo nasilja, saj samo skupaj lahko naredimo razliko.
Tema nasilja nad starejšimi je pogosto spregledana v javnem dialogu, dokler ne pride do dejanj, ki pritegnejo pozornost medijev. Podatkov o nasilju nad starejšimi v Sloveniji je malo, na voljo so preko različnih virov, kot so poročila policije, socialnih služb, raziskav ali poročil
nevladnih organizacij. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje (WHO) ocenjuje, da je ena od šestih oseb, starih 60 let ali več, v zadnjem letu doživela neko obliko nasilja. Starejši doživljajo veliko nasilja znotraj družin in tudi v domovih za starejše. Mnogi si to težko predstavljajo, vendar se delež nasilja nad starejšimi še posebej povečuje znotraj ožjih družinskih krogov, tam kjer bi se morali počutiti, varne, sprejete in ljubljene. Čeprav imamo že vzpostavljene protokole in navodila za obravnavo nasilja v družini, nas nedavni primeri
neprimernega ravnanja s starejšimi v domovih za stare opominjajo, da so ti protokoli nujno potrebni tudi za institucije, namenjene oskrbi starejših. Predvsem moramo narediti vse, da preprečimo, da bi osebe brez potrebnega znanja za delo s starejšimi in empatije do
sočloveka prihajale v stik s starejšimi, ki so domu za stare ljudi ali drugi ustanovi, zaupane v varstvo in oskrbo. Zagotavljanje varnega in spoštljivega okolja za starejše je ključnega pomena tako v instituciji kot v skupnosti. Starejši imajo pravico do dostojanstva, varnosti in
spoštovanja, ne glede na svojo starost ali zdravstveno stanje. Zato je potrebno ustvariti mrežo podpore, kjer lahko starejši poiščejo pomoč in zaščito v primeru nasilja ali zlorab.
Sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, institucijami in starejšimi je od ključnega pomena pri preprečevanju in obravnavi primerov nasilja ter pri zagotavljanju varnega in spoštljivega okolja za vse starejše.
Glavni dejavniki tveganja za nasilje so torej starost, zdravstveno stanje, potreba po pomoči in hkrati odvisnost od tuje pomoči, demenca, revščina in socialna izključenost. V sodobni družbi prevladujejo različni predsodki o starejših; denimo, da so si med seboj enaki, senilni,
neproduktivni, izkoriščevalski, v breme družbe, pasivni in odvisni od drugih. Starejši so zato posebej ranljiva skupina za oblikovanje negativnih identitet, ki niso skladne z družbenimi pričakovanji. Nizke pokojnine prav tako vplivajo na slabši materialni položaj starejših. Mnogi med njimi so pod pragom tveganja revščine in si ne morejo privoščiti pomoči v primeru, da bi le-ta bila plačljiva. Socialna izključenost predstavlja eno največjih tveganj za nasilje nad starejšimi, saj osamljenost in pomanjkanje socialne podpore lahko posameznika pustita bolj ranljivega in brez zaščite pred morebitnimi zlorabami. Poleg tega lahko socialna izolacija poveča občutek nemoči in nezmožnosti za iskanje pomoči. Hiter napredek digitalizacije prinaša svoje pasti, tudi v obliki digitalnega nasilja, kar neenakost med generacijami še dodatno poglablja. Slednje je potrebno vzeti v obzir pri zagotavljanju enakopravnega dostopa do zdravstva za vse, glede na njihovo digitalno pismenost kot tudi tehnično opremljenost starejših.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije od leta 2004 izvajamo socialnovarstveni in humanitarni program Starejši za starejše, ki temelji na medsebojni pomoči starejših starejšim na osnovi medsebojnega razumevanja, sočutja in pomoči. Leta 2017 ga je evropski parlament prepoznal kot izjemen, edinstven program, ki je dobil nagrado Državljan Evrope.
Bistvo programa je, da starejši prostovoljci obiskujejo starejše vrstnike, ki še vedno živijo v domačem okolju in jim nudijo različne oblike laične pomoči. Gre za sistematično obiskovanje starejših, prepoznavanje njihovih potreb in stisk ter organizacijo in izvajanje laičnih oblik
pomoči. Na tak način omogočamo starejšim, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju in ob ustrezni pomoči živijo kakovostno življenje zadovoljni, zdravi in aktivni. Pri delu na terenu se prostovoljci srečujejo z različnimi izzivi, predvsem pa s težko odločitvijo, kako ravnati z informacijami, ki so jih izvedli v zaupnem odnosu z uporabnikom.
V večini primerov gre za finančno in psihično nasilje ter materialno zlorabo, kot je odvzem denarnih sredstev in pokojnine, odvzem bančne kartice, prenos nepremičnine, neizpolnjevanje obljub o oskrbi, zanemarjanje in odrekanje o odločanju o samem sebi, neinformiranost o njihovem življenju. Poznamo primere, ko se starši znajdejo v situaciji, ko morajo svojim otrokom ali vnukom plačati za prevoz k zdravniku, ali celo za osnovne potrebščine, kot so plenice. V takih težkih situacijah se pogosto soočajo s pogojevanjem nujnih storitev s plačilom. Vendar se kljub temu, da so razmere težke, mnogi starejši težko odločijo, da bi spregovorili o nasilju, ki ga doživljajo. Strah jih je, da bi se razmere po razkritju šele poslabšale. Mnogi ne želijo, da bi njihovi najbližji bili kaznovani, hkrati pa jih je sram, da bi se odkrito pogovarjali o tem, kako njihovi otroci, ki so jih vzgajali s toliko ljubezni, zdaj obravnavajo njihovo starost z neupoštevanjem in celo krutostjo. Kljub temu, da se včasih zgodi, da starejša oseba spregovori o nasilju, pa prosi prostovoljca ali drugo osebo, ki ji zaupa, naj tega ne prijavi niti
Centru za socialno delo, kaj šele organom pregona.
V kontekstu zaznanega nasilja se pogosto postavlja vprašanje, ali upoštevati želje in prošnje uporabnikov. Prostovoljci se namreč v takih primerih soočajo z težko odločitvijo, saj bi lahko neupoštevanje teh želja pomenilo tveganje izgube zaupanja uporabnika in potencialno
ogrozilo njihovo varnost zaradi izpostavljenosti morebitnim grožnjam. Zato se v takih situacijah trudimo zagotoviti podporo uporabnikom na drugačen način. S poskusom večkratnega obiska uporabnika in rednim preverjanjem njegovega stanja in potreb lahko nudimo neformalno obliko nadzora. Na ta način vplivamo na izboljšanje položaja uporabnika, ne da bi ogrozili njegovo zaupanje in varnost. Nasilje nad starejšimi je zahrbtna oblika zlorabe, ki pogosto ostane skrita in nerazkrita, ker žrtve občutijo strah, sram ali celo krivdo.
Zato je ključnega pomena ozaveščanje širše javnosti o pomenu prepoznavanja in preprečevanja nasilja nad starejšimi.
Program je z vidika uporabnikov nujen, saj na neformalen, dostopen in na prijeten način dviguje kvaliteto življenja vseh starejših v Sloveniji. Slednje je potrdila evalvacija javnih socialnovarstvenih programov (IRSSV, 2020). Pri oceni stanja se je jasno pokazala koristnost
programa – kar 91,3% uporabnikov je odgovorilo, da je sedanje stanje boljše ali veliko boljše, kot pa je bilo pred vključitvijo v program. Prednost programa je tudi v tem, da so storitve za uporabnika brezplačne, članstvo v društvu in socialni položaj posameznika, ne predstavljata kriterija za vključitev v program.
V okviru programa organiziramo in izvajamo izobraževalne programe za prostovoljce, kjer jih usposobimo za razumevanje potreb, želja starejših in nudenje laičnih oblik pomoči. Izvajamo posebna izobraževanja za prostovoljce, ki jih izvedejo strokovnjaki s področja socialnega
varstva. Ta praksa nam omogoča, da znanja oziroma aktualne informacije s področja socialnega varstva in dela s starejšimi dosežejo vsakega prostovoljca v posameznem društvu upokojencev po celotni Sloveniji. Nasilje nad starejšimi zahteva našo skupno pozornost in odločno ukrepanje, da ustvarimo varno okolje, saj si vsak posameznik zasluži živeti v okolju brez strahu pred nasiljem.
Zdenka Jan, predsednica ZDUS
in
Sintija Munđar,
strokovna vodja programa Starejši za starejše