Kot pokvarjena plošča že najmanj desetletje ponavljamo: ko gre za starejše, nas vprašajte! Ne zato, ker bi bili posebej sitni, ampak zato, ker smo mi tisti, o katerih odločate. Naš slogan, NIČ O NAS BREZ NAS, odločevalci razumejo kot NIČ O VAS BREZ NAS!
Starke in starci smo očitno po mnenju tistih, ki nam krojijo »boljši jutri«, neka čudna zalega senilnežev, fosilov in nevednežev, ki menda sami ne vedo, kaj hočejo. Zato je najbolje, da se o naših pokojninah, socialni varnosti, dolgotrajni oskrbi, zdravstvu in našem položaju v družbi odloča brez nas – po možnosti za zaprtimi vrati. Kako naj si sicer razlagamo delovanje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS)? Ko je na mizi vprašanje, ki neposredno zadeva več kot 460.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, se ESS kot želva elegantno umakne potegnne v svoj oklep. Vrata se zaprejo, izjave ni, starejši pa lahko le ugibamo, kaj se dogaja.
In zdaj najbolj bizaren del zgodbe:
Nacionalni demografski sklad (NDS) naj bi delal prav za nas, upokojence. A mi ne smemo vedeti, kaj se dogaja pri pogajanjih. Čudovito! Odločevalci vedo, kaj je dobro za nas, mi pa očitno (navkljub letom) še vedno nismo dovolj zreli, da bi soodločali o svojem boljšem jutri. Morda je čas da tistim, ki odločajo o naši sedanjosti in prihodnosti, končno nekdo pove: Nismo inventar. Nismo statistika. Nismo breme. In nismo senilni fosili, ki jih je treba zaščititi pred informacijami o lastnem življenju.
Smo državljanke in državljani. Imamo svoje zahteve, svoje izkušnje in – glej ga, čudež – tudi svoje mnenje. Zato bomo še naprej ponavljali, dokler ne bo končno slišano: NIČ O NAS, BREZ NAS!
Če pa vam je ta stavek še vedno preveč zahteven, ga lahko povemo tudi bolj po domače: Če se že pogovarjate o naši prihodnosti, nas vsaj spustite v dvorano, vrata znamo zapreti in odpreti tudi sami.
