Direktorat za demografijo na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve je bil ustanovljen z namenom krepitve strateškega pristopa k demografskim vprašanjem ter povezovanja različnih deležnikov pri iskanju odgovorov na demografske izzive, s katerimi se sooča naša družba. Demografske spremembe pomembno vplivajo na skoraj vsa področja družbenega in gospodarskega razvoja – od trga dela, zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja do stanovanjskega področja, javnih financ in kakovosti življenja. Prav zato je pri oblikovanju učinkovitih in dolgoročnih rešitev ključnega pomena sodelovanje različnih institucij, organizacij in drugih deležnikov.
V Direktoratu za demografijo ZDUS prepoznavajo kot pomembnega in ključnega deležnika pri obravnavi demografskih vprašanj. Predlagali so, da se z nami srečajo in to se bo zgodilo 21. septembra, slab teden po seji Komisije za pokojninske in invalidske zadeve.
Ker bomo med številnimi pobudami (tako na seji Komisije kot tudi s sogovorniki na Ministrstvu za demografijo) predstavili tudi področje invalidnin za telesno okvaro, vam ponujamo v informativno branje stališče naše organizacije, oz. Komisije za IPZ
INVALIDNINE ZA TELESNE OKVARE
Z dnem 7. 8. 2021 je pričel veljati Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2J), ki spreminja obstoječo ureditev na način, da lahko zavarovanci od 7. 8. 2021 dalje pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela,
V Uradnem listu RS, št. 163/21, z dne 15. 10. 2021 je bila objavljena Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (v nadaljevanju Odredba), pri čemer so vrste in stopnje telesnih okvar določene v prilogi, ki se imenuje Seznam telesnih okvar. Odredba je začela veljati 30. 10. 2021, kar pomeni, da od tega dne dalje velja nov Seznam telesnih okvar.
Pri priznanju pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu / poklicne bolezni ali bolezni /poškodbe zunaj dela se še vedno upoštevajo predpisi, veljavni do 31. decembra 2012.
Zahtevo lahko vloži lahko vloži:
- Zdravnik družinske medicine (splošni zdravnik)
- Sam zavarovanec ali zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, ki zahtevi priloži ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki jo mora overiti osebni zdravnik, če ni predložena v originalu.
- Mnenje o obstoju ter vrsti oziroma stopnji telesne okvare poda invalidska komisija.
- Na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije zavod z odločbo odloči o pravici.
Invalidnina je mesečni denarni prejemek, ki ga lahko zavarovanec pridobi zaradi določene telesne okvare, nastale med zavarovanjem. Invalidnino prav tako lahko pridobi uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uživalec sorazmernega dela te pokojnine na podlagi Uredbe 883/04, če je telesna okvara nastala v času uživanja pokojnine.
.Pogoji za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela pri zavarovancu, telesna okvara mora znašati najmanj 50 %, zavarovanec mora imeti ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne, prav tako mora biti izpolnjen pogoj pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic. Telesne okvare so razvrščene glede na težo v osem stopenj. Najnižja, osma stopnja je 30-odstotna, najvišja, prva stopnja pa 100-odstotna telesna okvara. Na podlagi sklepa Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 17. 2. 2026 (Uradni list RS, št. 13/2026 z dne 20. 2. 2026) se zneski invalidnine za telesno okvaro (glej tabelo)
Potrebno je poudariti, da so slovenski upokojenci in zavarovanci, če so izpolnjevali druge pogoje to pravico že imeli od leta 1959 do konca leata 2012. Po ZPIZ.2, zavarovanci oz upokojenci pravice do invalidnine za e novo nastalo telesno okvaro niso imeli, kar je bilo navedeno v predhodnih določbah zakona. Na podlagi zakonodaje, ki je veljala v preteklosti, je bilo mogoče od 1. 1. 1959 do 13. 1. 1967 ob pogoju določene pokojninske dobe pridobiti pravico do invalidnine tudi za najmanj 30 % oziroma 40 % telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela. Če so zavarovanci pridobili to pravico v navedenem času, so jo obdržali še naprej, zaradi česar je pri vsakokratnih uskladitvah invalidnin za telesno okvaro v zgornji tabeli naveden tudi znesek za 30- in 40-odstotno telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela. Od 14. 1. 1967 dalje pravice do invalidnine za 30 % oziroma 40 % telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela ni več mogoče pridobiti.
Pravica do invalidnine za telesno okvaro pripada od dneva nastanka telesne okvare. Glede na to, da je ZPIZ-2J, ki zopet omogoča pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pričel veljati z dnem 7. 8. 2021, se pravica do invalidnine za telesno okvaro zaradi posledic bolezni ali poškodbe zunaj dela prizna in izplačuje največ od 7. 8. 2021 dalje.
ZPIZ-2 v predhodnih določbah navaja, da je pravico do invalidnine zaradi telesne okvare zavarovanci na novo pridobijo le pod pogojem, da je telesna okvara posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Torej po tem določilu upokojenci od 1.1.2013 dalje niso mogli pridobiti pravice do invalidnine zaradi telesne okvare. Ravno tako navedeni zakon ZPIZ-2 v predhodnih določbah določa, da upokojenci obdržijo do sedaj priznano pravico do invalidnine za telesno okvaro, vendar se dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnina za telesno okvaro NE VALORIZIRATA. Ta določba je bil zelo hud udarec za upokojence. Kot dobra poznavalke te problematike sem se aktivno odzvala in iskala rešitev, kako zadevo spraviti na stanje, ki je veljalo od leta 1967 dalje vse do 31.12. 2012. Svoje predloge sem strokovno utemeljevala na tako lokalni in državni ravni, predvsem na Državnem svetu, kjer sem večkrat zastopala Zvezo društev upokojencev RS. Dne 18.11. 2018 pa smo tudi organizirali srečanje z vsemi poslanskimi skupinami, vključno z Odborom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Posveta so se udeleži »levi in desni« poslanci in od naše strani predsednik ZDUS Janez Sušnik, Generalni direktor ZPIZ Marijan Papež in jaz. Predstavili smo jim problematiko upokojencev, predvsem, da razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo, močno pada v škodo upokojencev, kupna moč upokojencev pada, gmotni položaj upokojencev se poslabšuje. Kot glavne razlog smo navedli neustrezna valorizacija pokojnin, ukinitev za novo pridobitev pravice upokojencev do denarnega nadomestila – invalidnin zaradi telesne okvare in ne valorizacije do sedaj priznanih invalidnin za TO in dodatka za pomoč in postrežbo, pa še nekatere druge. Vsi prisotni so nas skrbno poslušali, vljudno in spoštljivo postavljali vprašanja, razen poslanke Janje Sluga, ki nas je ozmerjala, kaj počnemo, da smo naredili prekršek, ker smo forsirali pravice samo za nekatere skupine, to je za upokojence in da nas bo takoj prijavila ustrezni komisiji za preprečevanja korupcije. Skoraj vsi prisotni, tako poslanci, kot tudi strokovni kader je skušal Janjo Sluga pomiriti in jo prepričati, da mi trije nismo naredili nič nezakonitega, vendar je le ta zaloputnila z vrati in odšla. Čez en mesec sem prejela dopis Komisije za preprečevanje korupcije, kjer me seznanjajo, da sem storila prekršek, ker sem lobirala za skupimo ljudi – to je upokojence, čeprav nisem vpisana v evidenco lobistov. Ostalo je samo pri dopisu, nobene kazni ni bilo izrečene. Rezultat tega posveta je bil, da so se invalidnine za telesno okvaro in dodatki za pomoč in postrežbo s 1.1.2019 valorizirali za enak procent, kot pokojnine. Šlo je le za enkratno valorizacijo, za stalno valorizacij smo se še morali boriti, kar se je glede vsakokratne valorizacije realiziralo šele s 1.4.2022. Problem je seveda še ostal glede ne priznavanje pravice do invalidnine za na novo nastale telesne okvare. (glej zapisnik naše komisije iz maja 2021, kjer je bil na seji komisije prisoten tudi takratni in sedanji minister za finance.). Na podlagi sklepa naše komisije je ZDUS v maju 2021 poslal obširni dopis na Ministrstvo za delo, z zahtevo, da se spelje postopek za sprejetje zakonskih določil, da se upokojencem prizna invalidnina za na novo nastalo telesno okvaro, pod enakimi pogoji, kot so veljali do konca leta 2012, že priznane invalidnine za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo, pa se vsako ustrezno valorizira. Čez en mesec smo dobili iz Ministrstva odgovor, kjer so dobesedno prepisali takrat veljavna zakonska določila in pojasnili, da ni nobenega razloga za spremembo zakonodaje, ker telesna okvara ne zahteva nobenih dodatnih denarnih sredstev,( Kar absolutno ni res) ampak morda samo bolečine. Tudi valorizacij DPP in invalidnin ni v nobenem primeru- nikoli mogoča oz potrebna. Tri dame iz Ministrstva za delo, ki so podpisale dopis, očitno niso vedele, da je bila valorizacija DPP in invalidnin s 1.1.2019 (po preteku 2 mesecev po našem skupnem posvetu z poslanskimi skupinami), izvedena v taki višini, kot pokojnine. Ponovno sem se obrnila na Državni svet. Na seji Državnega sveta, so člani Državnega sveta po temeljiti razpravi in moji obrazložitvi podprli predlog , da je potreben postopek, da Državni zbor sprejme zakon o ponovnem priznanju pravice do invalidnine za na novo nastalo telesno okvaro. Torej po sedmih letih dokazovanj o nujnosti, da se upokojencem (in aktivnem zavarovancem ) ponovno prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro na skoraj isti način, kot je to veljalo 60 let.
Moje mnenje pa je, da tudi sedanja ureditev priznanja pravice do odmere procenta za telesno okvaro in pa višina nista ustrezna ostalim pravicam oz je le ta prenizka. Navajam primer: izguba vida na enem očesu, znaša invalidnina za telesno okvaro 30%, vendar za 30 procentno telesno okvaro, če je le ta posledica bolezni ali poškodbe izven dela ne dobiš invalidnine, če pa že je podana 100 % telesna okvara, pa višine le te znaša manj kot 100 EUR na mesec.
To je samo kratek povzetek o invalidninah za telesno okvaro. Opisala sem le nekatere primere in postopke borbe za priznanje denarnega nadomestila za telesno okvaro, ki veljajo oz so veljale za upokojence in zavarovance. Vojaški vojni in mirovni invalidi, pa imajo drugačno – ugodnejšo lestvico o procentu invalidnine in višji znesek invalidnine (po drugih predpisih). Že cca 20 let je govora da se bodo te pravice z zakonodajo izenačile. Tudi pred sprejetjem ZPIZ-20 , sem državnega sekretarja opozorila, da je potrebno kaj reči o raznovrstnih višinah invalidnin. Odgovoril je, seveda, vendar za to je še čas. Za temeljitejše poznavanje te problematike, pa potrebno nameniti več časa.
Nežka Ivanetič, predsednica KPIZ