Danes smo na osrednje slovenske medije naslovili izjavo za javnost glede predlaganih sprememb Zakona o medijih in novi ureditvi RTV Slovenija. Poudarli smo, da starejši nismo nevidna skupina prebivalstva, ki jo je mogoče pri oblikovanju medijske politike preprosto obiti, oz da starejši nismo homogena združba, ki jo v programskem, svetu lahko zastopa katerakoli druga nevladna civilnodružbena organizacija.
ČE SMO DOBRI ZA RTV-PRISPEVEK, SMO DOBRI TUDI ZA SEDEŽ ZA OMIZJEM
Izjava za javnost
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) ob predlaganih spremembah Zakona o medijih in novi ureditvi RTV Slovenija opozarja: starejši nismo nevidna skupina prebivalstva, ki jo je mogoče pri oblikovanju medijske politike preprosto obiti. Digitalizacijo medijev podpiramo. Posodobitev zakonodaje tudi. Toda digitalizacija ne sme postati izgovor za novo obliko informacijske izključenosti starejših. Starejši predstavljamo eno največjih in demografsko najpomembnejših skupin prebivalstva. Nismo zgolj gledalci, poslušalci in uporabniki medijev. Smo državljani, davkoplačevalci, plačniki RTV-prispevka, prostovoljci, nosilci kulturnega in zgodovinskega spomina ter pomemben del civilne družbe. Zato je naš poziv zelo jasen:
Če Programski svet RTV Slovenija predstavlja javni interes, potem v njem ne sme manjkati glas najštevilčnejše reprezentativne organizacije starejših ZDUS – Zveze društev upokojencev Slovenije. Ne pristajamo na miselni vzorec, da bo naše interese zastopal »že nekdo« v okviru splošne civilne družbe. S svetnikom ZDUS v Programskem svetu RTV, bi nam aktualna Vlada vrnila mandat ki nam ga je priznala že v mandatnem obdobju 2018 – 2022 in nam je bil z »Golobovo vlado« odvzet!
Od RTV Slovenija ne zahtevamo posebnega programa za starejše. Zahtevamo le enakovreden dostop do celotnega javnega medijskega prostora in ustrezno obravnavo vprašanj, ki zadevajo življenje starejših. Ob tem se moramo še vprašati, kam smo prišli, če se morajo starejši za nekaj minut prisotnosti v javni televiziji danes skoraj dobesedno pogajati. Nekoč je bilo za starejše v javnem mediju več prostora – tudi za razvedrilo. Danes pa je njihov glas vse prepogosto omejen na nekaj minut, kadar govorimo o pokojninah, zdravstvu ali socialnih problemih. Starejši smo veliko več kot »problem«, o katerem poročajo drugi.
Posebej opozarjamo na nevarnost, da bo digitalni prehod del starejših potisnil na rob informacijskega prostora, saj mora javna informacija ostati javno dostopna tudi tistim, ki niso digitalno izobraženi ali digitalnih tehnologij ne uporabljajo in nasprotujemo avtomatičnemu razmišljanju, da so tiskani mediji nekakšen ostanek preteklosti. Za številne starejše so še vedno najbolj dostopen in zanesljiv vir informacij. Pri javnem financiranju medijev zato ne sme biti odločilno v kateri tehnologiji je informacija objavljena, ampak kakšno vsebino prinaša in kakšen je njen javni interes.
ZDUS zahteva sistemsko vključevanje reprezentativnih organizacij starejših v pripravo medijske zakonodaje in strateških dokumentov, kadar ti neposredno vplivajo na položaj starejših, kajti oblikovati medijsko politiko za skoraj četrtino prebivalstva, ne da bi pri tem vprašali njihova reprezentativna združenja, ni modernizacija. To je spodrsljaj, je kiks!
Predsednica ZDUS, Zdenka Jan
V Ljubljani, 1. septembra 2026