Na Univerzi v Ljubljani poteka mednarodna znanstvena konferenca »Vključujoča dolgoživa družba: Dostojanstvo v staranju«, ki jo je s častnim pokroviteljstvom podprla predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Dvodnevno srečanje, danes in jutri v Zbornični dvorani ljubljanskega rektorata, v središče postavlja vprašanje, kako zagotoviti, da bo daljše življenje tudi kakovostno, vključujoče in predvsem dostojanstveno.
»Staranje je naraven del življenja. Toda kako bomo kot posamezniki in kot družba razumeli staranje in se nanj odzivali, je vprašanje naše odgovornosti,« je v uvodnem nagovoru poudarila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Njeno sporočilo je jasno: dostojno staranje ne more biti zgolj osebna skrb posameznika ali vprašanje zdravstvenega sistema. Je vprašanje družbe kot celote. V Sloveniji približno 114.900 ljudi, starejših od 65 let, živi samih, kar predstavlja približno četrtino vseh ljudi v tej starostni skupini. Za številne starejše so zato še posebej pomembni občutek varnosti, dostopna pomoč, urejeno bivanje, zdravstvena obravnava ter občutek, da jih država vidi, sliši in upošteva.
Predsednica je ob tem izpostavila pomen dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe, več možnosti za pomoč na domu in življenje v skupnosti ter varnih in dostopnih stanovanj, ki starejšim omogočajo, da čim dlje ostanejo v okolju, ki ga poznajo in v katerem živijo. »Zato mora biti dostojno staranje ena od pomembnih družbenih prioritet Slovenije,« je poudarila.
Dostojanstvo je več kot zdravje in materialna varnost
Konferenca pri tem odpira širši pogled na staranje. Dostojanstvo namreč ni povezano samo s telesnim zdravjem ali materialno varnostjo. Pomembni so tudi duševno zdravje, občutek smisla, pripadnosti in bližine ter možnost, da človek tudi v poznejših letih ostane dejaven, samostojen in vključen v družbo.
Prav temu je namenjen tudi prvi dan konference. Predavanja in razprave obravnavajo vprašanja identitete in dostojanstva v starosti, aktivnega staranja, smisla življenja ter vloge skupnosti. Osrednja panelna razprava z naslovom »Dostojno staranje – čigava odgovornost? Od dostopnih storitev do vključujoče dolgožive družbe« bo odprla interdisciplinarni dialog o tem, kako lahko posameznik tudi po upokojitvi ohranja dostojanstvo, samostojnost in vključenost ter kakšne pogoje mora za to zagotavljati družba.
Pomemben poudarek je namenjen tudi demenci ter podpori ljudem z demenco in njihovim svojcem. Predsednica republike je opozorila, da mora država človeku pomagati, ne da bi mu pri tem odvzela dostojanstvo in občutek samostojnosti. To načelo je pomembno tudi pri oblikovanju vseh sistemov pomoči in oskrbe.
Od dolgoživosti do vključujoče družbe
Drugi dan konference prinaša vrsto tem, ki kažejo, kako široko je področje dolgoživosti. Govora bo o telesni zmogljivosti in dostojanstvu v staranju, sodelovanju starejših v športu, medgeneracijskem prenosu znanja, blagostanju in odpornosti starejših ter psiholoških vidikih dolgoživosti.
Posebna pozornost bo namenjena tudi vprašanju, kaj se zgodi, ko v oskrbo vstopa tehnologija in robotika, ter kako pri tem ohraniti dostojanstvo starejših oseb. Obravnavani bodo še dostojanstvo ljudi z demenco in njihovih svojcev, prehrana starejših, razvoj Srebrne katedre Univerze v Ljubljani, sprejemanje socialnih robotov, razumevanje dolgoživosti, starostna diskriminacija in medgeneracijski prenos znanja v slovenskih obrtniških podjetjih.
Konferenca tako presega predstavo, da je staranje predvsem vprašanje zdravstva ali socialnega varstva. Dolgoživost odpira vprašanja bivanja, mobilnosti, medgeneracijskih odnosov, izobraževanja, dela, tehnologije, kulture in predvsem položaja starejšega človeka v družbi.
»Država, ki pomaga človeku, ne da bi mu vzela dostojanstvo«
Besede predsednice republike zato predstavljajo tudi pomembno izhodišče za razmislek o prihodnosti dolgožive družbe. Če živimo dlje, moramo ustvarjati tudi pogoje, da bomo lahko dlje živeli kakovostno, samostojno in povezani z okoljem, v katerem živimo.
»To je obraz države, ki si jo želim – države, ki pomaga človeku, ne da bi mu vzela dostojanstvo in občutek samostojnosti,« je dejala Nataša Pirc Musar.
Prav v tem je eno ključnih sporočil konference: dolgoživa družba ni zgolj družba, v kateri ljudje živijo dlje, ampak družba, ki zna daljše življenje sprejeti kot vrednoto in vsakemu človeku tudi v starosti omogočiti dostojanstvo, varnost, pripadnost in možnost sodelovanja.