Šport kot most med delom in tretjim življenjskim obdobjem
V Modri dvorani Celjskega sejma je včeraj potekal Kongres športa za vse, osrednji strokovni dogodek na področju splošne telesne dejavnosti v Sloveniji, ki je letos v ospredje postavil izzive in priložnosti aktivnega prehoda v upokojitev. Pod geslom »Aktivno v tretje življenjsko obdobje – Gibanje kot most med delom in pokojem« je kongres povezal strokovnjake s področij športa, zdravja, psihologije, sociale in izobraževanja ter predstavnike organizacij starejših, med njimi tudi Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
Osrednji namen dogodka je bil osvetliti pomen redne telesne dejavnosti kot ključnega dejavnika za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ter kakovosti življenja v času po zaključku delovne kariere. Uvodoma je zbrane nagovoril mag. Miran Kos, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je izpostavil pomen medgeneracijskega povezovanja in skupne telesne vadbe kot temelja za bolj vključujočo in solidarno družbo. Poudaril je, da gibanje ni le zdravstvena potreba, temveč tudi pomemben socialni dejavnik, ki krepi vezi med generacijami.
Sledil je nagovor dr. Mateja Plevnika, predsednika programskega sveta 19. Kongresa športa za vse, ki je poudaril, da se mora družba na staranje prebivalstva odzvati s sistemskimi rešitvami in spodbudami za aktivno staranje že v delovno aktivnem obdobju.
Dogodka sta se udeležili tudi predsednica ZDUS Zdenka Jan in Generalna sekretarka Andreja Gorše Lotrič, podpredsednik KŠRGK Vojko Prislan je bil med razpravljavci, Črt Kanoni pa med panelisti okrogle mize, ki je sledila kot sklepno dejanje letošnjega kongresa.
V prvem strokovnem sklopu z naslovom Čili v penzijo je dr. Gregor Jurak z ljubljanske Fakultete za šport spregovoril o telesni pripravljenosti in delovni sposobnosti starejših zaposlenih. Opozoril je, da je redna telesna dejavnost ključna za ohranjanje funkcionalnosti, zmanjševanje tveganja za kronične bolezni ter podaljševanje samostojnega življenja.
Dr. Miroljub Jakovljević je izpostavil psihološki pomen gibanja v obdobju prehoda v upokojitev ter poudaril, da telesna aktivnost pomaga blažiti stres, tesnobo in občutke izgube, ki so pogosto povezani z zaključkom delovne kariere. Gibanje po njegovih besedah krepi samozavest, občutek smisla in pripadnosti skupnosti.
V drugem delu kongresa so bili predstavljeni primeri uspešnih praks spodbujanja aktivnega staranja. Aleš Kenda z Ministrstva za solidarno prihodnost je osvetlil položaj starejših v sodobni družbi, kjer postajajo vse pomembnejši nosilci družbenega kapitala, a se hkrati soočajo z izzivi socialne izključenosti.
Dr. Klemen Širok je predstavil projekt STAR-VITAL kot primer učinkovite promocije zdravja na delovnem mestu, ki spodbuja zaposlene k dolgoročni skrbi za zdravje in vitalnost. Vojko Prislan iz ZDUS pa je izpostavil pomen medgeneracijskega sodelovanja in vključevanja starejših v športne aktivnosti, ki prispevajo k večji socialni povezanosti.
O možnostih financiranja športnih programov za starejše s pomočjo evropskih sredstev je govorila Nadja Schweiger, medtem ko je Jože Bobovnik predstavil programe planinskih društev, prilagojene starejšim generacijam.Tjaša Ivanšek pa je predstavila projekt Vadbeceda, progresivno vadbo na prostem, namenjeno starejšim odraslim kot varno in dostopno obliko gibanja in navzoče dobesedno z živim nastopom spodbudila k skupni vadbi.
Okrogla miza: aktivno v tretje življenjsko obdobje
Popoldanski del kongresa je zaznamovala okrogla miza z naslovom Aktivno s športom v tretje življenjsko obdobje, na kateri so sodelovali predstavniki zdravstvenih ustanov, športnih organizacij, društev in ministrstev. Razprava je potrdila, da je sodelovanje različnih sektorjev ključno za vzpostavitev trajnostnih programov, ki starejšim omogočajo aktiven, zdrav in družbeno vključen način življenja.
Sogovorniki so poudarili, da mora država okrepiti podporo lokalnim skupnostim ter zagotoviti dostopne in prilagojene športne programe, ki bodo starejšim omogočili varno udejstvovanje ne glede na gibalne sposobnosti.
Sklepna misel tokratnega kongresa je, da je gibanje vsekakor kvalitetna naložba za prihodnost vsakega od nas.
Kongres se je zaključil s sklepnimi mislimi dr. Mateja Plevnika, ki je poudaril, da gibanje ni le preventiva, temveč dolgoročna naložba v kakovostno starost. Aktivno staranje mora postati družbena norma, ne izjema, saj le tako lahko ustvarimo okolje, v katerem bo tudi tretje življenjsko obdobje čas vitalnosti, ustvarjalnosti in povezanosti.