ZDUS je v sodelovanju s slovenskim predsedstvom Svetu EU, Age Platform Europe in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti soorganizirala mednarodno konferenco Človekove pravice za vse starosti: Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom.
Konferenca se je odvijala 18. novembra 2021 od 9.30 do 15.30 preko spleta.
Informativno gradivo za udeležence
Starejši morajo biti videni, slišani in polnopravni člani naših družb
Slovenija je v vlogi predsedujoče države EU obravnavo demografskih izzivov postavila visoko na seznam predsedovanja Svetu Evropske unije. Konferenca, »Človekove pravice za vse starosti-Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom,« je opozorila na težave, s katerimi se soočajo starejši (pa tudi mlajši,) saj se s tem predsodkom soočajo vse generacije ljudi.
Na konferenci, ki jo je 18. novembra 2021, pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS v sodelovanju z AGE Platformo in ZDUS, so se najprej posvetili starizmu, ki se v družbi pojavlja v vlogi stereotipov predsodkov in različnih pojavnih oblik diskriminacij. Naše ključno sporočilo v okviru odzivanja na demografske izzive je bilo, da je že od rojstva dalje potrebno vlaganje v človeški kapital. S takim zavedanjem bomo presegli ozko gledanje na posamezne generacije ter pripomogli k odpravi starizma.
Minister Janez Cigler Kralj je v svojem nagovoru opozoril, da »starizem zmanjšuje kakovost človekovega življenja, povečuje socialno izolacijo in osamljenost«, in dodal, da »zagotavljanje polnega sodelovanja starejših v družbi med drugim pomeni, da so starejši videni, slišani in polnopravni člani naših družb kot posamezniki in kot skupina«.
Podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica je dejala: »Bistveno je, da spodbujamo razumevanje, solidarnost in odgovornost med generacijami ter se borimo proti diskriminaciji vseh starostnih skupin. To krepi naše skupnosti in demokracijo ter jih naredi primerne za prihodnost.« Evropska komisarka za enakost Helena Dalli pa je poudarila, da »graditi Unijo enakosti pomeni, da v njej ni prostora za starizem.
Pri iskanju rešitev za spoprijemanje s starizmom smo se osredotočili na vseživljenjski vidik staranja in medgeneracijsko sodelovanje. Staranje ni samo domena starejših in vlaganja skozi življenje vplivajo na življenje v zrelih letih. Govorci so se strinjali, da bo v prihodnje treba več vlagati v krepitev dejavnosti, v katerih bodo sodelovale različne generacije. S krepitvijo sodelovanja in solidarnosti v družbi bomo spodbudili medsebojno razumevanje ljudi različnih starosti in tako pripomogli k omejevanju starizma. Strokovnjakinje in strokovnjaki so za učinkovito spopadanje s starizmom opozorili tudi na prilagoditev zakonodaje in politik, spremembe na področju izobraževanja ter izvajanje različnih medgeneracijskih aktivnosti.
Ebbe Johansen, predsednik AGE Platform Europe, je dejal, da je staranje priložnost, naraven proces in vseživljenjska izkušnja. »Sprejemanje življenjskega vidika staranja bo okrepilo naše sodelovanje z mlajšimi in nam pomagalo razumeti različnost med starejšimi. Le tako bomo lahko oblikovali družbo, v kateri bomo v celoti uživali svoje pravice v vseh starostnih obdobjih.« Janez Sušnik, predsednik ZDUS, pa je opozoril, da se s staranjem kopičijo posledice pretekle diskriminacije in izključenosti, ter poudaril, da »vseživljenjski vidik spreminja dojemanje starosti. Izkušnje preteklosti in sedanjosti so rezultat naših lastnih odločitev, pa tudi širših družbenih in gospodarskih okoliščin«.
Podpredsednica ZDUS Jožica Puhar je v zaključnem nagovoru izrazila zahvalo slovenskemu predsedovanju Svetu EU ker je vključilo to temo v program skupnih aktivnosti. Izpostavila je, da gre za primer dobrega sodelovanja države, strokovnjakov in njihovih inštitucij ter nevladnih organizacij ter zagotovila podporo prizadevanjem mednarodnih inštitucij za dobrobit starejših in preprečevanje starizma. »Že sprejeti mednarodni dokumenti in njihove zaveze so pomembno vodilo in opora tudi našemu delu,« je dejala. Aktualne aktivnosti od katerih pričakujemo rezultate sta Zelena knjiga EK, ki naj bi postala obvezujoča Bela knjiga, ter oblikovanje mednarodnega pravnega akta za zaščito pravic starejših – konvencije, kar obravnava Odprta delovna skupina za staranje Združenih narodov in države EU bi morale to bolj smelo podpreti. Izpostavila je še širjenje ozaveščenosti o prisotnosti starizma, njegovih pojavnih oblikah in posledicah, ter krepitev medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. »Večje zavedanje starejših o njihovih pravicah, ki se mnogokrat niti ne zavedajo da so te kršene, lahko dosežemo z ozaveščanjem starejših na sprejemljiv način. Prizadevanja za čim večjo digitalno opismenjevanje pa ne smejo povečati diskriminacije starejših,« pa je bila njena zaključna misel.
ČK, foto Age Platforme