Po nekaj letih je Vlada pripravila in objavila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Upokojenci smo vsekakor zadovoljni, da se delo na tem, za nas pomembnem zakonu nadaljuje. Gre namreč za področje, starejših, ki so navadno tudi kronično bolni in potrebni pomoči drugih. Zadovoljni smo predvsem, da se bliža čas, ko bo po skoraj 20 letih priprav, obravnav in debat okrog tega zakona, le ta sprejet in tudi v dobro najpotrebnejših pomoči tudi uveljavljen. V tem pogledu ga podpiramo in upamo, da bo čeprav kot začasna in prehodna ureditev tudi zaživel.
Zakon prinaša nekatere novosti in rešitve, ki jih dosedanji osnutki niso vsebovali. Predvsem je novo to, da Vlada želi to področje zakonsko urediti v čim krajšem časovnem obdobju. Zato predlaga, da bi predloženi zakon bil le začasen in sicer za obdobje 2022- 2025, nakar bi bil sprejet nov sistemski zakon. Novo je tudi to, da po predlogu zakona ne bi šlo za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot vejo socialnega zavarovanja, ampak za področje, ki bi ga urejala in vodila država oziroma njeni organi. Pri tem pa bi določene administrativne naloge morala prevzeti služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Takšna rešitev je lahko sporna. Služba ZSSS je namreč ustanovljena z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in sicer za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja in organov upravljanja in ne za druge naloge. Tudi njegovi ustanovitveni akti ne določajo možnosti, da bi ZZZS opravlja naloge, ki niso posebej opredeljene v zakonu o zdravstvenem zavarovanju. Če bi takšno zakonsko določilo hoteli uresničiti, bi bile potrebne še nekatere zakonske spremembe, verjetno pa tudi spremembe v organizaciji ZZZS.
Zakon predvideva, da bi osebe, ki trajno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil, le to dobile v obliki storitev oziroma v obliki denarnega nadomestila. Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bi bili razvrščeni skladno z njihovimi potrebami oziroma preostalimi sposobnostmi poskrbeti zase, v pet kategorij. Zakon navaja tudi metodologijo za ocenjevanje odvisnosti osebe od pomoči druge osebe oziroma za ocenjevanje preostalih vitalnih in funkcionalnih sposobnosti. Ta je sicer sestavni del zakona. Je pa za mnoge ali celo večino ljudi nerazumljiva in nejasna in pušča veliko svobode ocenjevalcem potreb ljudi po dolgotrajni oskrbi. To je ena od resnih slabosti zakona, ki bi jo bilo nujno spremeniti še pred uveljavitvijo zakona. Ocenjevanje upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe je vendarle toliko občutljivo in za zavarovance pomembno opravilo, da bi morali vedeti in razumeti zakonske pogoje in kriterije za uresničevanje zakonskih pravic. To ne more biti prepuščeno le peščici posameznih strokovnjakov. V tem delu so potrebne spremembe zakona in tudi v predvidenem prehodnem obdobju (2022-2024).
Zakon nadalje določa da naj bi posamezniki bili upravičeni do storitev dolgotrajne oskrbe ali do ustreznega denarnega nadomestil, katerega višina naj bi bila odvisna od kategorije, v katero bodo razvrščeni (od I do V). Nato bi si morali sami poiskati oskrbovalce oziroma osebe ali zavode, ki bi jim pomoč tudi nudili. Pri nas namreč nimamo izšolanih oskrbovalcev oziroma izvajalcev oskrbe na domu oziroma je njihovo število premajhno glede na ocenjene potrebe. Ta razkorak med potrebnimi in obstoječimi izvajalci se bo z leti samo povečeval, saj se bo ob staranju prebivalstva države, še bolj povečeval delež starostnikov, med katerimi pa je največ takih, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Za take primere, bi zakon moral predvideti še nekatere druge rešite. Lahko bi se zgodilo, da bi bil nekdo upravičen do storitev dolgotrajne oskrbe ali denarnega nadomestila za dolgotrajno oskrbo, a ne bi mogel priti do storitev oziroma oskrbe bodisi doma ali v ustreznem zavodu. To je ena od pomanjkljivosti zakona, saj bi moral urediti tudi dostopnost do storite oziroma pravic, ki jih daje zakon. Ne želimo, da bi sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, če potencialni upravičenci do le te, ne bodo mogli uveljaviti svojih pravic, ker pač ne bo na voljo zadosti oskrbovalcev. Uresničevanje pravic, ki jih prinaša zakon je nemogoče, če ne bodo zagotovljeni kadri in zmogljivosti za izvajanje dolgotrajne oskrbe Ker je in še nekaj časa bo število teh omejeno in premajhno za pokrivanje vseh potreb, bi moral zakon predvideti konkretne ukrepe in možnosti vključevanja v prostovoljcev in raznih oblik sosedske pomoči v sistem.
V minulih letih smo obravnavali zakonske osnutke o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki so predvidevali uvedbo posebnega socialnega in neprofitnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kot jo pozna določeno število evropskih držav. Zadnji ponujeni predlog po zakona pa tega zavarovanja ne omenja in ne predvideva, ampak predlaga model državno vodenega in upravljanega sistema. V takšnem državno reguliranem in vodenem sistemu bi vse pomembne odločitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo opravljala država oziroma Vlada. ZZZS pa bi opravljal le nekatera administrativna opravila. Prav tako ne bi imeli izvajalci dolgotrajne oskrbe nobene možnosti pogajanj o financiranju dolgotrajne oskrbe, saj bi jim cene storitev (enot) določala Vlada. Kakšna bi potem bila na tem področju vloga ZZZS, kot glavnega financerja izvajalcev? Če že ne v predloženem začasnem zakonu, bi morali upravljanje s področjem dolgotrajne oskrbe v trajnem zakonu urediti po vzoru držav s sistemi socialnih zavarovanj („Bismarckov model“) in prepustiti upravljanje področja zavarovancem in delodajalcem.
K predlogu zakona bi lahko podali še več pripomb, za kar pa ni možnosti, saj je javna obravnava zakona že pred časom bila zaključena. Ostane pa nam tolažba in upanje, da bo med preskusno dobo ali po njenem zaključku možno popraviti in dopolniti nekatere od navedenih pomanjkljivosti in da bomo dobilo sodoben zakon, ki bo v prvi plan postavljal zavarovance, ki so odvisni od pomoči drugih pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti.
Kljub kritičnim pripombam k zakonu, njegov sprejem podpiramo. K temu nas vodi dejstvo, da gre za začasen in prehoden zakon ter misel, da bodo ljudje, ki potrjujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti, po mnogih letih prizadevanj le to vendarle dobili, s čimer se bo izboljšal njihov materialni in družbeni položaj. V prehodnem obdobju pa se bomo še dodatno potrudili, da dobimo dober sistemski zakon, ki bo celotno področje dolgotrajne oskrbe uredil po vzoru evropskih držav, ki imajo to področje vzorno urejeno in kjer sistem deluje skladno z interesi in potrebami starejših in celotne družbe.
Povzetek določil Predloga ZDO
Veljavnost ZDO: 15 dni po objavi v UL, uporaba 1 mesec po uveljavitvi
-
Od 1. julija 2022 do 30. junija 2024 prehodno obdobje
-
Od 1. julija 2024 sistemski zakon o zavarovanju za DO
Pravice iz DO:
-
DO v instituciji od 1. julija 2022 dalje
-
DO na domu -oskrbovalec družinski član od 1. julija 2022 dalje
-
DO na domu, ki ga izvajajo javni zavodi, druge pravne osebe ter samostojni podjetniki in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji od 1. julija 2024 dalje
-
Denarni prejemek za DO na domu od 1. julija 2024 dalje
-
Storitve za krepitev zdravja in ohranjanje samostojnosti za DO na domu od 1. julija 2024 dalje
-
E-oskrba ob DO na domu od 1. julija 2024 dalje
Izvajalci DO:
-
Na podlagi koncesije: domače in tuje pravne osebe (javni zavodi, samostojni podjetniki, posamezniki, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji (bivalne enote)
-
Oskrbovalec družinskega člana
Javni zavodi opravljajo DO v obliki:
-
bivalnih enot
-
oskrbnih domov
-
negovalnih domov
Zavarovane osebe za DO:
-
Zavarovanje za DO je obvezno
-
Osebe, ki so dopolnile 18 let in so obvezno zavarovane po predpisih zdravstvenega zavarovanja
-
Osebe mlajše od 18 let v delovnem razmerju, opravljajo gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost oziroma poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic v skladu s predpisi za obvezno zdravstveno zavarovanje
Viri sredstev za DO:
V prehodnem obdobju:
-
3,8% iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja
-
2,2% iz prispevkov ZPIZ (1,2% do 30. 6. 2024)
-
Iz državnega proračuna kritje primanjkljaja ZZZS
-
Iz državnega proračuna likvidna sredstva za tekoče financiranje pravic in obveznosti iz obveznega zavarovanja za DO ter za kritje primanjkljaja iz naslova obveznega zavarovanja za DO
Po sprejetju sistemskega zakona o obveznem zavarovanju za DO:
-
Prispevki iz prispevne stopnje za DO
-
Sredstva demografskega sklada
-
Sredstva proračunov EU
-
Donacije in drugi viri
Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja za DO je ZZZS:
-
Naloge ZZZS so navedene v 87. členu ZDO
-
ZZZS vzpostavi in omogoča nemoteno delovanje vstopnih točk za izvajanje strokovnih in upravno administrativnih nalog v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb do DO
-
Oceno upravičenosti do DO (5 kategorij) in načrt priporočenih storitev za DO izdela strokovni delavec vstopne točke ZZZS (prva stopnja oziroma višješolska izobrazba s področja zdravstva, ali je strokovnjak za socialno delo in svetovanje)
Nadzor nad opravljanjem DO:
-
Ministrstvo za zdravje
-
Ministrstvo pristojno za socialno varstvo
-
Zbornica z javnimi pooblastili (117. člen)
-
ZZZS (118. člen)
Rosvita Svenšek in Martin Toth, ZDUS