Aktualno

Skrb za dementno osebo v domačem okolju

31.05.2017
 
Vsaka bolezen prinese v družino spremembe, še večje, če se odločite, da boste za bolnika z demenco skrbeli v domačem okolju. Pomembno je sodelovanje svojcev z zdravnikom, socialno in patronažno službo ter drugimi organizacijami.

Demenca

Bolniki se najpogosteje spopadajo s stranskimi učinki zaradi prevelikih ali premajhnih odmerkov jemanja zdravil. (fotografija je simbolična) Foto: BoBo
 
Bolnika v zgodnejši fazi demence vključite v dejavnosti, ki jih je zmožen početi, da se bo čutil koristnega. Pri tem naj sodelujejo ožji in širši člani družine, sicer lahko skrb za svojca hitro privede do prevelike obremenjenosti skrbnikov. Pri bolniku z demenco se lahko z ustrezno komunikacijo in preureditvijo stanovanja izognete marsikateri težavi.
 
Do demence privedejo degenerativne bolezni možganov, ki so lahko posledica alzheimerjeve bolezni (60 odstotkov obolelih), kjer gre za motnjo presnove in čezmerno kopičenje ene od beljakovin v možganih. Pomemben vzrok so tudi vaskularne (bolezni možganskega žilja) in reverzibilne demence. Najpogostejša vzroka za reverzibilno demenco sta pomanjkanje hormonov ščitnice ali vitamina B12 oziroma folne kisline, je pojasnila asist. mag. Tatjana Cvetko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z zdravljenjem depresije ali nadomeščanjem vitaminov in hormonov lahko sčasoma odpravite simptome bolezni in izboljšate kognitivne sposobnosti bolnikov.
 
Pogosto spremembe vedenja starejših pripišemo letom
Ob prvih znakih demence se lahko bolniki začnejo vesti drugače, kot smo vajeni. Izogibajo se družbe, ne želijo sodelovati v pogovoru, začnejo poležavati, niti ne želijo iti iz hiše, ampak najraje ostanejo doma v postelji. Po drugi strani so lahko nekateri zelo dejavni, nemirni, nenehno nekaj sprašujejo in so naporni za okolico. Posamezniki pa so prijazni starostniki s kratkimi pritrdilnimi odgovori, ki jih v družbi hitro spregledamo. Pa naj bo to na banki, v trgovini ali ambulanti, je pojasnila Cvetkova.
 
Bolniki z demenco so lahko zaradi vznemirjenosti ali razburjenja nasilni, kar običajno svojce preseneti. Demenca se pojavi na različne načine, zato so njeni znaki težko prepoznavni. Pride do motenj spomina, vedenja, čustvovanja in presoje, zato se človek skozi čas enostavno ne znajde več v domačem okolju. »Običajno postanejo bolniki depresivni, izogibajo se družbe in ne pokažejo več zanimanja za posamezne dejavnosti. V naslednji fazi pogosto iščejo izgubljene stvari, pozabljajo, lahko pride tudi do sprememb značaja in obnašanja. Vse te znake običajno svojci pripišejo starosti in ne pomislijo na demenco. Da je nekaj s svojcem narobe, se izkaže šele v zmerni fazi demence, ko prihaja do vse hujših konfliktov,« je pojasnila Cvetkova. Skrb za pacientovo rutino, redno jemanje zdravil in socialna podpora lahko preprečijo veliko težav.
 
Ob spremembah, ki jih opazite pri svojcu, se najprej obrnite na osebnega zdravnika
Skupaj s svojcem ali sami se odpravite do osebnega zdravnika in mu pojasnite spremembe, ki ste jih opazili. "Na podlagi pregleda in pripovedi bo zdravnik opravil pregled bolnika, preveril laboratorijske preiskave in naredil orientacijske teste za demenco ter po potrebi uvedel zdravila. Preveril bo dejavnike za reverzibilno demenco (hormon ščitnice, vitamin B12) in usmeril bolnika k specialistu na pregled." Demenco zdravijo nevrologi, za katere potrebujete napotnico, medtem ko se do psihiatra lahko odpravite brez nje. Pomoč nudijo tudi patronažne in socialne službe, ki pripomorejo k urejanju domačega okolja, v primeru hude agresije pa se obrnite na nujno medicinsko pomoč. Dodatne nasvete za premagovanje kritičnih trenutkov vam bodo podali tudi na nevladnih organizacijah, kot so Spominčice, kjer imajo organizirana izobraževanja, v skupinah za samopomoč, na voljo je tudi svetovanje po telefonu.
 
Pri pogovoru tvorite krajše povedi in govorite razločno
Postavite eno vprašanje in ne več ter pustite osebi dovolj časa za odgovor. Tvorite krajše in nezapletene stavke, uporabljajte preproste besede, če se oseba hitro zmede, govorite dovolj glasno in jasno. "Ne preverjajte ves čas njihovega (ne)znanja in jih s tem ne spravljajte v stisko, bodite prijazni in dobronamerni. Varujte osebno dostojanstvo bolnika in ne razlagajte pred njim vsakomur in kjerkoli o nesrečnih pripetljajih, ki so se zgodili," je predlagala Cvetkova. Bodite pozorni na telesno govorico, obrazno mimiko in očesni stik.
 
Napake, ki jih pogosto delamo pri komunikaciji
"Predvsem pozabimo, da spotoma pozabljajo. Očitki, da smo jim nekaj naročili, že večkrat povedali ali prepovedali, nimajo smisla, ker so pač pozabili. Pomembno je, da se ne jezimo, če ponovno sprašuje isto, saj je v resnici pozabil, da smo mu že večkrat odgovorili. Bolniki čutijo našo jezo ali celo bes ob naši nemoči, zato se bodo tudi sami na nas odzvali z nemirom in agresijo." Brezsmiselno je prepričevanje o tem, da bolnik nima nekaj prav, saj to pripelje do konflikta in povzroči stres. S preusmerjanjem pozornosti in potrpežljivim usmerjanjem dejavnosti bolnika lahko rešimo marsikatero zagato pri sporazumevanju, svetuje Cvetkova.
 
Svojci naj prevzamejo nadzor nad jemanjem zdravil
Cvetkova poudarja, da je pri zdravljenju demence zelo pomembno sodelovanje svojcev z zdravnikom, saj ti najprej opazijo spremembe in tako lahko skupaj z zdravstvenim osebjem izberejo ustrezno terapijo. Bolniki se najpogosteje soočajo s stranskimi učinki zaradi prevelikih ali premajhnih odmerkov jemanja zdravil. Na začetku bolezni pomagajte bolnikom samo pri pripravi zdravil, ob napredovanju bolezni pa prevzemite celoten nadzor nad zdravljenjem, je svetovala Cvetkova. To pomeni, da pripravite zdravila za vsak dan posebej, saj na ta način bolnik ohrani določeno mero samostojnosti in vzame ustrezno količino.
 
Ko resnično razumete, kaj se dogaja z njihovim telesom, lahko poskrbite za ustrezno nego in skrb za pacienta z demenco ter mu omogočite čim bolj polno življenje.
 
Skrb za dementno osebo je huda obremenitev za svojce
Spoznanje, da je bližnji zbolel za demenco, privede do hudih stisk svojcev. Bolnik ne more več samostojno delovati v okolju, zato mu morajo pomagati vsi člani družine ob podpori socialnih servisov. "Z napredovanjem bolezni se stopnjujejo obremenitve in utrujenost, poveča se tudi finančno breme družine. Glavoboli, nespečnost, hujšanje, motnje koncentracije in apatija so znaki izgorevanja. Depresija in izgorelost sta stalni spremljevalki vseh tistih, ki skrbijo za bolnika z demenco v domačem okolju," je pojasnila Cvetkova.
 
Bolnika vključite v vsakdanje dejavnosti, da bo čim dlje lahko živel v domačem okolju. Vsaka oseba z demenco je posebna, ima svojo osebnost in zanimanja, zato se morate pri vsakomur osredotočiti na tisto, kar lahko stori in ima do tega veselje. Bolezen napreduje počasi, zato je pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje. "Vključite ga v tista preprosta vsakodnevna opravila, ki jih še zmore, da se počuti koristen. Nadzor nad zdravili in ravnanjem z denarjem, dostava kuhane hrane na dom, pomoč pri osebni higieni, socialni kontakti ter čiščenje in prilagoditev bivalnega okolja je nekaj ukrepov, ki izboljšajo kakovost življenja in podaljšajo bivanje bolnika v domačem okolju." Ponudite pomoč, tako da jih podpirate, predvsem pa bodite potrpežljivi. Stvari delajte po korakih, zato se osredotočite na en proces in ne več.
 
Stanovanje je potrebno prilagoditi 
Za bolnika je najbolje, da ostane v njem znanem okolju, če je mogoče, v pritličju, kjer ni stopnic. "Ponoči namestite lučko v toaletne prostore, da lahko sledi luči. Ključavnice in ključe uredite tako, da je mogoč vstop od zunaj in se ne more zakleniti. Nevarnost padcev zmanjšate z namestitvijo oprijemal v kopalnici, odstranitvijo preproge in primerno obutvijo. Plinski štedilnik izključite in na električni nastavite »timer« za omejitev časa segrevanja. Omejite čas telefoniranja ali telefonski aparat umaknite, vodovodne pipe na senzor se zaprejo same. Vožnja avtomobila ni varna, bolj zaradi zmanjšane sposobnosti presoje v prometu kot veščine vožnje, kar seveda velja tudi za uporabo kolesa ali motorja v prometu. Opustitev vožnje ali odvzem vozila je za bolnika težka odločitev, ki jo morajo pravočasno prevzeti in izvesti svojci," je predlagala Cvetkova.
 
Poiščite podporo
"Izobraževanje o bolezni, njenem poteku in pričakovanjih ter premagovanju ovir pripomore, da svojci bolezen lažje sprejemajo in se pripravijo na prihodnost. Pogovor s prijatelji ali v skupini za samopomoč prinaša olajšanje. 'Poskrbi zase, da boš lahko skrbel za druge', je pomembno vodilo vseh svojcev, ki skrbijo za bolnike v svojem okolju," je dejala Cvetkova. S tem, ko vključite v skrb za dementno osebo sorojence, poskrbite za varstvo v domačem okolju, lahko pa osebo vključite v dnevno varstvo. "Hoja, tek ali vrtnarjenje, kar koli vas veseli, vam pomaga ohranjati psihofizično kondicijo, ki jo boste potrebovali še leta. Telesna dejavnost in socialni stiki ohranjajo življenjsko moč. Vzemite si uro na dan samo zase, en dan v tednu in tudi kakšen teden počitnic. Načrtovanje oskrbe v družini skupaj s strokovnimi delavci olajša breme prihodnosti, odločitev o možni namestitvi v dom pa je ključna za razbremenitev svojcev," je poudarila Cvetkova.
 
Svojec, ki zboli za demenco, pa lahko prinese v družino tudi veselje. Pomembno je, da skrb zanj porazdelite med vse družinske člane, saj bo tako vsem lažje. Mlajši člani družine lahko poskrbijo za sprehode, družabne igre, obisk kavarne ali prijatelja, vnuki pa lahko skupaj z dedki in babicami tudi zapojejo.
 
Avtor: Bojana Lekše
 

aktualno vse

22.08.2017 - Večer: Pomisleki

22.08.2017 - Osebnost julija je Rožca Šonc

22.08.2017 - Po navedbah ministrstva za zdravje so sredstva ZZZS omejena

22.08.2017 - Predsednik MSS Kampl za STA: Mladi prioriteta predvsem v besedah, ne v dejanjih (intervju)

22.08.2017 - Zavod Up ob petletnici delovanja širi pomoč ljudem pri upravnih zagatah

21.08.2017 - Stopnja tveganja revščine v 2016 nekoliko nižja (13,9 %), prag tveganja revščine skoraj enak kot v 2015

18.08.2017 - »Nikoli prestari, da bi bili aktivni!«

18.08.2017 - Iz skupnega poročila MJU o prostovoljstvu za leto 2016

17.08.2017 - Obeležujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

17.08.2017 - Mariborski botanični vrt jeseni spet odprt za obiskovalce

16.08.2017 - Nacionalni svet za knjižnično dejavnost med aktivnejšimi delovnimi telesi ministrstva za kulturo

14.08.2017 - Vlada si pri delu lahko pomaga tudi z nasveti več deset delovnih teles

11.08.2017 - Festival programsko zelo bogat

11.08.2017 - Vraničar Ermanova: Demografski sklad mora biti pomemben dodaten vir za financiranje pokojninske blagajne

10.08.2017 - SOS poletje: Piki žuželk načeloma nedolžni, izjeme so alergične reakcije

10.08.2017 - Opozorilo: Lažni agenti, ki pod krinko kampanje ZPS Zamenjaj in prihrani potrošnikom `pomagajo´ pri zamenjavi dobavitelja

09.08.2017 - SOS poletje: Ob ugrizu kače mirovanje, hlajenje in klic na 112

04.08.2017 - Patentirana slovenska učinkovina Belinal® iz vej bele jelke uravnava vrednost krvnega sladkorja

04.08.2017 - SOS poletje: Ob dehidraciji najbolje postopno pitje mlačne vode

04.08.2017 - Uspešno izvedeno predavanje: PREVENTIVA kako lahko zmanjšamo tveganje ZA DEMENCO

03.08.2017 - E-informator: NVO gre v šolo

03.08.2017 - Vljudno vabljeni na Dneve poezije in vina

03.08.2017 - Stališča in pripombe k predlogu Zakona o demografskem rezervnem skladu

02.08.2017 - Predsednik ZDUS v oddaji Odmevi

02.08.2017 - Delo: Vrtenju v krogu

02.08.2017 - Predvidenega srečanja Vraničar Ermanove in Kolar Celarčeve danes še ne bo

02.08.2017 - Danes vstopamo v ekološki dolg do prihodnjih generacij

01.08.2017 - eNIJZ - julij 2017

01.08.2017 - Večgeneracijsko središče Ljubljana – N’šPlac

01.08.2017 - Vabilo na brezplačno predavanje: PREVENTIVA kako lahko zmanjšamo tveganje ZA DEMENCO

01.08.2017 - Od 1. avgusta višji nekateri socialni transferji

01.08.2017 - Glasujte za Rožco Šonc in program Starejši za starejše

31.07.2017 - Letni dodatek bodo danes dobili vsi upokojenci

31.07.2017 - Začel se je najbolj vroč teden letošnjega poletja

31.07.2017 - Podbevšek: Vzpostavitev demografskega sklada kot vzporednega upravljavca ne bi bila dobra

31.07.2017 - Socialna skrb: Ranljive skupine lahko najdejo oporo v večgeneracijskih centrih

28.07.2017 - Erjavec: Kompromis glede zakona o demografskem skladu potreben, da zakon pride v DZ

28.07.2017 - Čestitka Karla Erjavca ob prejemu prestižne nagrade "Državljan Evrope"

28.07.2017 - Andrej Hudoklin je novi direktor Nepremičninskega sklada PIZ

28.07.2017 - Vabilo na petkov večer s klasično kitaro

27.07.2017 - Vlada danes o analizi vzrokov primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov

27.07.2017 - Spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem 2017

26.07.2017 - ZPIZ proti pripojitvi Nepremičninskega sklad PIZ k Demografskemu skladu

25.07.2017 - Svet pokojninskega zavoda se bo osredotočil na predlog zakona o demografskem skladu

25.07.2017 - ZSSS in sindikat upokojencev za čim prejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

24.07.2017 - Socialna skrb: Starejši si želijo dostopa do pomoči v svojem okolju

24.07.2017 - Socialna skrb: Tehnologija lahko tudi starejšim olajša vsakdan in polepša življenje

24.07.2017 - Nujno je povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem in podpreti zakon o izgradnji 2. tira

24.07.2017 - Preprosto sem bila z njim

21.07.2017 - Raziskava: Preventiva učinkovita tudi pri demenci

21.07.2017 - V štirih letih Izmenjevalnice zbrali sedem ton donacij za prejemnike pomoči Rdečega križa

21.07.2017 - Doživite EU v Hiši EU v Ljubljani!

21.07.2017 - Kako varno uporabljate internet na dopustu?

21.07.2017 - Nov napad z lažnimi sporočili v imenu FURS

20.07.2017 - Vabilo na novinarsko konferenco ZDUS 24 7 2017 - demografski rezervni sklad in 2. tir

20.07.2017 - Vlada sprejela strategijo dolgožive družbe

19.07.2017 - Starejši ne smejo biti poskusni zajčki

18.07.2017 - Slovenska karitas s predlogi ukrepov za ljudi z nizkimi prejemki

18.07.2017 - Mešani pevski zbor DU Mali Slatnik v Izoli

18.07.2017 - ZSSS za samostojen in neodvisen demografski sklad