Aktualno

Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti

06.06.2017


Vladna delovna skupina je pripravila osnutek Strategije dolgožive družbe, ki je zdaj v javni razpravi. V Cankarjevem domu je bila 18. maja zelo dobro obiskana javna razprava, na kateri je imel uvodni nagovor predsednik vlade dr. Miro Cerar. Prisotnih je bilo osem ministric in ministrov, s čemer so izkazali visoko zanimanje in poudarili pomen tega dokumenta. Vlada bo končno verzijo sprejela v začetku julija, do konca leta 2017 pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte in določila nosilce ter roke za uresničevanje usmeritev iz strategije. 

(Foto: Jaka Gasar)
V kakšno prihodnost se podajamo?
V nejasno, negotovo, hitro spreminjajočo se, z mnogimi neznankami in velikimi spremembami.
 
Prihodnost vsake generacije, tudi vseh dosedanjih, je bila vedno na neki način uganka in tako je tudi v današnjih časih. Glede tega ni nič drugače.
 
Danes je drugače predvsem to, da je tehnološki razvoj vedno hitrejši. Svet se drastično spreminja, zato so prilagajanja čedalje težja in težje predvidljiva.
 
Predvidevanje prihodnosti bo velika prednost
Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti, od našega predvidevanja prihodnosti in temu primernega prilagajanja. Najpomembnejše komponente sprememb bodo tehnološki razvoj, globalizacija poslovanja, staranje prebivalstva, četrta industrijska revolucija, okoljske spremembe in znanja ter veščine (potenciali) prebivalstva.
 
Daljše življenje – daljša delovna doba
Cilj medicinske in njej sorodnih znanosti je podaljševanje življenja, želja vsakega človeka pa je čim dlje živeti. Podaljšanje življenjske dobe je izjemen civilizacijski dosežek.
 
A na ta dosežek ne gledamo kot na dosežek in ga tudi ne obravnavamo tako. Dolgo časa je bil opredeljen kot družbeni problem. Moral pa bi nam biti predvsem izziv in spodbuda za naša dojemanja in ravnanja v spremenjenih družbenih odnosih med generacijami. Človekovo življenje je sestavljeno iz treh obdobij in tisti, ki ne bodo tudi stari, ne bodo dolgo živeli. Torej spoštujmo to, kar nam je dano, dani pa so nam mladost, srednja leta in starost. Zakaj torej ne obravnavati vsa tri obdobja enakovredno, vendar z upoštevanjem njihovih posebnosti?
 
Zaradi dolgosti življenja se ne izide koncept 40 let dela. Leta 2030 bo v Sloveniji pričakovana povprečna življenjska doba za moškega 80 in za žensko 85 let. Delež starejših je 17,9 odstotka, do leta 2030 se bo dvignil na 25 odstotkov. Slovenija je že zdaj v EU na osmem mestu po deležu starejših od 65 let.
 
Da bi si zmogli zagotoviti dostojno življenje, bo treba delati dlje, odgovorno, z zavedanjem, da moramo čim več storiti sami zase, za skupnost kot celoto, drug za drugega, se povezovati in omogočiti pretok znanja in izkušenj med generacijami. Predvsem pa vsaki generaciji, torej v celotnem življenjskem ciklu vsakemu posamezniku omogočati pogoje za ustvarjalno vključenost v družbo, skratka dopustiti delati.
 
Z enim ukrepom izboljšamo, na drugi strani izničimo
Spreminjanja in dopolnjevanja sistemov se bomo morali lotiti premišljeno, celovito in s sodelovanjem vseh ministrstev in institucij, ki so odgovorne za posamezna področja. Načrtovanje ukrepov mora potekati premišljeno, na krajši rok, z jasnim pogledom v prihodnost in z razumevanjem pričakovanih sprememb. Cilji družbe morajo biti postavljeni pred parcialne in osebne interese, brez predvolilnih kalkulacij in kratkoročnih koristi. Samo tako bomo lahko uresničili večino ukrepov, predvidenih v Strategiji dolgožive družbe. Pa smo pripravljeni tako ravnati?
 
Vsako »soliranje« bo imelo negativne posledice. Na posameznih primerih je to vidno že zdaj. Ko smo s pokojninskim zakonom ZPIZ-2 vzpostavili pogoje za postopen prehod na daljšo delovno dobo, smo pričakovali pozitivne rezultate. Kratek čas so se celo kazali, dokler ni prišlo do poznejšega vstopanja mladih na trg dela. Posledica tega je ponovno skrajševanje dosežene skupne delovne dobe.
 
Prihodnost v novih tehnologijah
Že danes opažamo, da sedanje razmerje med močjo kapitala in močjo dela ne omogoča niti približne enakovrednosti obeh, temveč so prihodki od kapitala neprimerno večji kot prihodki od dela. Napoveduje se, da bodo zaradi tehnoloških dosežkov veliki antagonizmi med visoko in nizko izobraženim prebivalstvom. Prav tako bodo morali vodilni kadri čim prej stopiti na pot razvoja, starejši delavci se bodo morali prilagajati novostim in se vseskozi izobraževati, usposabljati ter prilagajati spremembam, sicer bodo potisnjeni na periferijo dogajanja.
 
Kaj kmalu se bo treba začeti zavedati, da današnje »prijateljevanje« s pametnimi telefoni in drugimi tovrstnimi napravami pomeni zapravljanje časa. Istočasno pa nazadujemo v sposobnostih in znanjih za obvladovanje in vključevanje v dejansko uporabne in nujne tehnološke novosti, ob katerih bosta le znanje in sposobnost posameznika in skupine zagotavljala ohranjanje materialne neodvisnosti, družbeni status in vključenost.
 
Gibkost šolskega sistema
Odzivnost šolskega sistema, njegova sposobnost prilagajanja zahtevam tehnoloških sprememb je izjemno pomembna, predvsem za mlado generacijo. Moral pa bi odigrati pomembno vlogo tudi pri usposabljanju starejših, da bodo lahko čim dlje učinkoviti v produkcijskem procesu in vključeni v družbo. Nič več ne bo en poklic zadostoval za vse življenje, treba ga bo večkrat spremeniti, nenehno se bodo zahtevala nova znanja in veščine. Prav zato bi se morali resno ukvarjati s spremembami izobraževalnih programov že danes in se tako pripraviti na prihodnost. Zagotovo bodo uspešni tisti, ki se bodo vključili v vseživljenjsko učenje.
 
Aktivna generacija
Če se bo nadaljeval sedanji trend, bo delovno aktivnih vsako leto osem tisoč manj. Imamo nizko rodnost in šibke migracije. Delež starejših v celotni populaciji se povečuje, a jih še vedno ne vključujemo, celo prepovedujemo jim delati. S takimi trendi ne bomo zmogli zagotavljati finančnih sredstev za normalno delovanje zdravstva, šolstva, varstva otrok in starejših ter drugih sistemov, nujno potrebnih za normalno življenje. Tudi gospodarstvo bo moralo dodati pomemben delež z dvigom dodane vrednosti, z vlaganjem v razvoj, z organiziranjem proizvodnega procesa, ki bo omogočal zaposlovanje starejših delavcev (55+), in z vlaganjem tudi v usposabljanje delovne sile. Danes koledarska starost ni več enaka biološki starosti in starejši v prihodnosti ne bodo enaki sedanjim upokojencem, tudi njihove potrebe in interesi bodo drugačni.
 
Oblikovati prihodnost v korist ljudi
Iz Strategije dolgožive družbe jasno izhaja, da bo nujen premislek o vsakem ukrepu, cilj njegove uresničitve pa mora biti dobrobit ljudi. Sedanje pojmovanje življenja se zaradi podaljševanja življenja spreminja, spreminjajo se poklici in spreminjajo se sposobnosti starejših, ki so še v pozni starosti v dobri fizični in psihični kondiciji, predvsem pa imajo ogromno izkušenj in tudi znanja. Izjemno neodgovorno in predvsem negospodarno je, da družba tega ne obrne sebi v prid. Dosedanjo tradicionalno delitev življenja v tri skoraj ločene cikle – izobraževanje, delovno aktivno obdobje, upokojitev – bo zamenjal fleksibilen model presečnih množic. V novem konceptu bo imel posameznik praviloma bolj specializirana znanja, a hkrati več karier. Zato se bo treba vse življenje izobraževati. Nujno moramo vzpostaviti tak sistem, da bo imela starejša generacija možnost ostati aktivna tudi po upokojitvi. Pozitivni rezultati se bodo zagotovo pokazali v počutju, v ohranjanju fizičnih in umskih sposobnosti ter v boljšem zdravju. Istočasno bodo tudi starejši imeli možnost prispevati k dobrobiti celotne skupnosti.
 
Solidarnost in optimizem
Veliko aktivnosti bo potrebnih za uspešno spopadanje z vsemi izzivi dolgosti življenja in neverjetno hitrimi tehnološkimi spremembam. A še vsaki generaciji je z njenimi znanji, sposobnostmi in željo po drugačnem in boljšem življenju uspelo vplivati na spremembe in se jim tudi ustrezno prilagajati. Zato v tej novi družbeni paradigmi ostaja upanje, da bodo generacije solidarne med seboj. Potrebujemo še optimizem, zaupanje in vero v svoje sposobnosti, pa uspeh ne more izostati.
 

aktualno vse

25.11.2017 - Decembrski dogodki v Gostilni Pri kolovratu

24.11.2017 - Različni načini bivanja v starosti

24.11.2017 - Kako je živeti v stanovanjski skupnosti starejših?

24.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo Sobivamo v Murski Soboti

23.11.2017 - Sestanek vodstva ZDUS s predstavniki Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije

22.11.2017 - S patentiranim izvlečkom vej slovenske bele jelke - Belinal®, znižajte glikemični indeks obrokov

22.11.2017 - Stališča in predlogi ZDUS k Osnutku Zakona o dolgotrajni oskrbi

22.11.2017 - Ključna krepitev vloge primarnega zdravstva

22.11.2017 - Krhkih desetina starejših od 60 let in četrtina starejših od 80 let

22.11.2017 - Varuhinja: Nasilje nad ženskami moramo obravnavati z ničelno toleranco

21.11.2017 - Na osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi skoraj sto pripomb

21.11.2017 - Primorske novice: Kopitarjevi čevlji

20.11.2017 - Sestanek z dr. Igorjem Šoltesom

20.11.2017 - Sestanek vodstva ZDUS s predstavniki mladinskih organizacij

16.11.2017 - Za kakovostno bivanje starejših ključna zagotovitev varnosti in zasebnosti

16.11.2017 - Svetovni dan ozaveščanja o raku trebušne slinavke

16.11.2017 - Večer: Bonbončki

15.11.2017 - Opozicija kritična do proračuna, koalicijo veseli presežek

15.11.2017 - Okrogla miza projekta Sobivamo

15.11.2017 - Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi po oceni skupnosti socialnih zavodov zvišuje plačilo za dom

15.11.2017 - Prvi kulturni bazar v regiji

14.11.2017 - Vabilo na srečanje - »Dolgotrajna oskrba"

14.11.2017 - Ljubljančani od danes do nujne medicinske pomoči v novih prostorih

14.11.2017 - Zdravila za sladkorno bolezen prejema skoraj 110.000 Slovencev, število bolnikov skokovito raste

14.11.2017 - Cerar o stanovanjski politiki: Nastavki so, treba paziti tudi na javne finance

14.11.2017 - Generalni direktor Zpiza za STA: Trendi na pokojninskem področju spet vzpodbudni

13.11.2017 - Kuštrin po sestanku pri premierju Cerarju verjame, da bodo našli pot k rešitvi

13.11.2017 - V enomesečno javno razpravo pravilnik čakalnih seznamih in najdaljših čakalnih dobah v zdravstvu

13.11.2017 - Objavljen je bil razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov

13.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo Združenja ONKO NET

10.11.2017 - Okrogla miza o enakosti pri delu

10.11.2017 - Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje spet kot pred letom 2013

10.11.2017 - Literarni večer gorenjskih ustvarjalcev v Trzinu

09.11.2017 - Je nasilje nad starejšimi problem starih in mladih?

09.11.2017 - Kolar Celarčeva za STA: Zdravstvo ni brez napak, a tudi ni v razsulu

09.11.2017 - Predstavitev in pogovor o sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji 15. 11. 2017

09.11.2017 - Državni zbor na današnji izredni seji med drugim o noveli pokojninskega zakona

08.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo: Samomori med starejšimi

08.11.2017 - Tradicionalno srečanje upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje

08.11.2017 - Letni posvet o izobraževanju odraslih 2017

08.11.2017 - Oporoka, kako je s tem?

07.11.2017 - Kako si Slovenec kupi stanovanje?

07.11.2017 - V Spodnjem Podravju več partnerjev skupaj v reševanje problematike demence

07.11.2017 - Vabilo na dogodka v okviru Prometnega dne 2017

06.11.2017 - Predsedniške volitve: Upokojenci in mladi od predsednika pričakujejo zavzemanje za njihove interese

06.11.2017 - OECD svari pred vse večjimi neenakostmi med starejšimi v prihodnosti

06.11.2017 - Ta teden akcija Slovenija piha 0,0

06.11.2017 - Referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo

27.10.2017 - Odbor za delo soglasno podprl novelo pokojninskega zakona

27.10.2017 - Strategija razvoja Slovenije 2030

27.10.2017 - Ste 0,0 šofer?

26.10.2017 - Hrano, ki jo zavržemo, plačamo trikrat

26.10.2017 - Slovenski notarji bodo danes nudili brezplačne nasvete

26.10.2017 - Vlada med drugim o posodobitvi zakonodaje na področju izvršbe

26.10.2017 - Do leta 2020 za sedem milijonov evrov investicij v socialno varstvene zavode in domove za starostnike

26.10.2017 - Za demenci prijazno družbo

25.10.2017 - Končno testiranje v projektu Kooperative – iCareCoops

25.10.2017 - DZ za upoštevanje priporočil varuha človekovih pravic

24.10.2017 - Slovenski notarji bodo v četrtek nudili brezplačne nasvete

24.10.2017 - Skupščini ZZZS v novi sestavi bo predsedovala Lučka Böhm