Aktualno

Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti

06.06.2017


Vladna delovna skupina je pripravila osnutek Strategije dolgožive družbe, ki je zdaj v javni razpravi. V Cankarjevem domu je bila 18. maja zelo dobro obiskana javna razprava, na kateri je imel uvodni nagovor predsednik vlade dr. Miro Cerar. Prisotnih je bilo osem ministric in ministrov, s čemer so izkazali visoko zanimanje in poudarili pomen tega dokumenta. Vlada bo končno verzijo sprejela v začetku julija, do konca leta 2017 pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte in določila nosilce ter roke za uresničevanje usmeritev iz strategije. 

(Foto: Jaka Gasar)
V kakšno prihodnost se podajamo?
V nejasno, negotovo, hitro spreminjajočo se, z mnogimi neznankami in velikimi spremembami.
 
Prihodnost vsake generacije, tudi vseh dosedanjih, je bila vedno na neki način uganka in tako je tudi v današnjih časih. Glede tega ni nič drugače.
 
Danes je drugače predvsem to, da je tehnološki razvoj vedno hitrejši. Svet se drastično spreminja, zato so prilagajanja čedalje težja in težje predvidljiva.
 
Predvidevanje prihodnosti bo velika prednost
Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti, od našega predvidevanja prihodnosti in temu primernega prilagajanja. Najpomembnejše komponente sprememb bodo tehnološki razvoj, globalizacija poslovanja, staranje prebivalstva, četrta industrijska revolucija, okoljske spremembe in znanja ter veščine (potenciali) prebivalstva.
 
Daljše življenje – daljša delovna doba
Cilj medicinske in njej sorodnih znanosti je podaljševanje življenja, želja vsakega človeka pa je čim dlje živeti. Podaljšanje življenjske dobe je izjemen civilizacijski dosežek.
 
A na ta dosežek ne gledamo kot na dosežek in ga tudi ne obravnavamo tako. Dolgo časa je bil opredeljen kot družbeni problem. Moral pa bi nam biti predvsem izziv in spodbuda za naša dojemanja in ravnanja v spremenjenih družbenih odnosih med generacijami. Človekovo življenje je sestavljeno iz treh obdobij in tisti, ki ne bodo tudi stari, ne bodo dolgo živeli. Torej spoštujmo to, kar nam je dano, dani pa so nam mladost, srednja leta in starost. Zakaj torej ne obravnavati vsa tri obdobja enakovredno, vendar z upoštevanjem njihovih posebnosti?
 
Zaradi dolgosti življenja se ne izide koncept 40 let dela. Leta 2030 bo v Sloveniji pričakovana povprečna življenjska doba za moškega 80 in za žensko 85 let. Delež starejših je 17,9 odstotka, do leta 2030 se bo dvignil na 25 odstotkov. Slovenija je že zdaj v EU na osmem mestu po deležu starejših od 65 let.
 
Da bi si zmogli zagotoviti dostojno življenje, bo treba delati dlje, odgovorno, z zavedanjem, da moramo čim več storiti sami zase, za skupnost kot celoto, drug za drugega, se povezovati in omogočiti pretok znanja in izkušenj med generacijami. Predvsem pa vsaki generaciji, torej v celotnem življenjskem ciklu vsakemu posamezniku omogočati pogoje za ustvarjalno vključenost v družbo, skratka dopustiti delati.
 
Z enim ukrepom izboljšamo, na drugi strani izničimo
Spreminjanja in dopolnjevanja sistemov se bomo morali lotiti premišljeno, celovito in s sodelovanjem vseh ministrstev in institucij, ki so odgovorne za posamezna področja. Načrtovanje ukrepov mora potekati premišljeno, na krajši rok, z jasnim pogledom v prihodnost in z razumevanjem pričakovanih sprememb. Cilji družbe morajo biti postavljeni pred parcialne in osebne interese, brez predvolilnih kalkulacij in kratkoročnih koristi. Samo tako bomo lahko uresničili večino ukrepov, predvidenih v Strategiji dolgožive družbe. Pa smo pripravljeni tako ravnati?
 
Vsako »soliranje« bo imelo negativne posledice. Na posameznih primerih je to vidno že zdaj. Ko smo s pokojninskim zakonom ZPIZ-2 vzpostavili pogoje za postopen prehod na daljšo delovno dobo, smo pričakovali pozitivne rezultate. Kratek čas so se celo kazali, dokler ni prišlo do poznejšega vstopanja mladih na trg dela. Posledica tega je ponovno skrajševanje dosežene skupne delovne dobe.
 
Prihodnost v novih tehnologijah
Že danes opažamo, da sedanje razmerje med močjo kapitala in močjo dela ne omogoča niti približne enakovrednosti obeh, temveč so prihodki od kapitala neprimerno večji kot prihodki od dela. Napoveduje se, da bodo zaradi tehnoloških dosežkov veliki antagonizmi med visoko in nizko izobraženim prebivalstvom. Prav tako bodo morali vodilni kadri čim prej stopiti na pot razvoja, starejši delavci se bodo morali prilagajati novostim in se vseskozi izobraževati, usposabljati ter prilagajati spremembam, sicer bodo potisnjeni na periferijo dogajanja.
 
Kaj kmalu se bo treba začeti zavedati, da današnje »prijateljevanje« s pametnimi telefoni in drugimi tovrstnimi napravami pomeni zapravljanje časa. Istočasno pa nazadujemo v sposobnostih in znanjih za obvladovanje in vključevanje v dejansko uporabne in nujne tehnološke novosti, ob katerih bosta le znanje in sposobnost posameznika in skupine zagotavljala ohranjanje materialne neodvisnosti, družbeni status in vključenost.
 
Gibkost šolskega sistema
Odzivnost šolskega sistema, njegova sposobnost prilagajanja zahtevam tehnoloških sprememb je izjemno pomembna, predvsem za mlado generacijo. Moral pa bi odigrati pomembno vlogo tudi pri usposabljanju starejših, da bodo lahko čim dlje učinkoviti v produkcijskem procesu in vključeni v družbo. Nič več ne bo en poklic zadostoval za vse življenje, treba ga bo večkrat spremeniti, nenehno se bodo zahtevala nova znanja in veščine. Prav zato bi se morali resno ukvarjati s spremembami izobraževalnih programov že danes in se tako pripraviti na prihodnost. Zagotovo bodo uspešni tisti, ki se bodo vključili v vseživljenjsko učenje.
 
Aktivna generacija
Če se bo nadaljeval sedanji trend, bo delovno aktivnih vsako leto osem tisoč manj. Imamo nizko rodnost in šibke migracije. Delež starejših v celotni populaciji se povečuje, a jih še vedno ne vključujemo, celo prepovedujemo jim delati. S takimi trendi ne bomo zmogli zagotavljati finančnih sredstev za normalno delovanje zdravstva, šolstva, varstva otrok in starejših ter drugih sistemov, nujno potrebnih za normalno življenje. Tudi gospodarstvo bo moralo dodati pomemben delež z dvigom dodane vrednosti, z vlaganjem v razvoj, z organiziranjem proizvodnega procesa, ki bo omogočal zaposlovanje starejših delavcev (55+), in z vlaganjem tudi v usposabljanje delovne sile. Danes koledarska starost ni več enaka biološki starosti in starejši v prihodnosti ne bodo enaki sedanjim upokojencem, tudi njihove potrebe in interesi bodo drugačni.
 
Oblikovati prihodnost v korist ljudi
Iz Strategije dolgožive družbe jasno izhaja, da bo nujen premislek o vsakem ukrepu, cilj njegove uresničitve pa mora biti dobrobit ljudi. Sedanje pojmovanje življenja se zaradi podaljševanja življenja spreminja, spreminjajo se poklici in spreminjajo se sposobnosti starejših, ki so še v pozni starosti v dobri fizični in psihični kondiciji, predvsem pa imajo ogromno izkušenj in tudi znanja. Izjemno neodgovorno in predvsem negospodarno je, da družba tega ne obrne sebi v prid. Dosedanjo tradicionalno delitev življenja v tri skoraj ločene cikle – izobraževanje, delovno aktivno obdobje, upokojitev – bo zamenjal fleksibilen model presečnih množic. V novem konceptu bo imel posameznik praviloma bolj specializirana znanja, a hkrati več karier. Zato se bo treba vse življenje izobraževati. Nujno moramo vzpostaviti tak sistem, da bo imela starejša generacija možnost ostati aktivna tudi po upokojitvi. Pozitivni rezultati se bodo zagotovo pokazali v počutju, v ohranjanju fizičnih in umskih sposobnosti ter v boljšem zdravju. Istočasno bodo tudi starejši imeli možnost prispevati k dobrobiti celotne skupnosti.
 
Solidarnost in optimizem
Veliko aktivnosti bo potrebnih za uspešno spopadanje z vsemi izzivi dolgosti življenja in neverjetno hitrimi tehnološkimi spremembam. A še vsaki generaciji je z njenimi znanji, sposobnostmi in željo po drugačnem in boljšem življenju uspelo vplivati na spremembe in se jim tudi ustrezno prilagajati. Zato v tej novi družbeni paradigmi ostaja upanje, da bodo generacije solidarne med seboj. Potrebujemo še optimizem, zaupanje in vero v svoje sposobnosti, pa uspeh ne more izostati.
 

aktualno vse

22.02.2018 - Sindikat upokojencev v pismu varuhinji človekovih pravic in ministricama o težavah v domovih za starejše

21.02.2018 - Raziskava: Povezava med demenco in kroničnim popivanjem

21.02.2018 - Svetina: Slovenščina je cvetela kot zimzelen pod snegom

20.02.2018 - Kako ukrepati, ko nas ujame prehlad?

20.02.2018 - Domovi za ostarele so polni, čakanje na posteljo se meri v letih

20.02.2018 - Podpora Zveze društev upokojencev Slovenije pospešitvi obravnave in sprejemanju Direktive EU o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem staršev in negovalcev

20.02.2018 - Za varnost starejših doma ključna preventiva

19.02.2018 - Razpis za stanovanjske enote za starejše

19.02.2018 - Pokojnine se bodo uskladile za 2,2 odstotka

19.02.2018 - Predsednik sveta Zpiza v novem mandatu Dušan Bavec

16.02.2018 - ZDUS na mednarodni konferenci o inovativnem bivanju starejših v Trevisu

15.02.2018 - Strošek nadomestil za bolniške odsotnosti v breme ZZZS se povečuje

15.02.2018 - Vlada za socialno vključevanje invalidov

14.02.2018 - Kako odpraviti staromrzništvo?

14.02.2018 - ZDUS v mednarodnem prostoru

14.02.2018 - Svet UKC Ljubljana danes o imenovanju novega generalnega direktorja

14.02.2018 - Valentinovo odpira širša vprašanja o pomenu ljubezni

13.02.2018 - V zdravstvu in socialnem varstvu danes dveurna opozorilna stavka

13.02.2018 - Ponekod karnevali, drugod že pokop pusta

13.02.2018 - Ustanovljen koordinacijski odbor Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS)

13.02.2018 - Razvojne spremembe zahtevajo prilagajanje

12.02.2018 - Danes obeležujemo mednarodni dan epilepsije

12.02.2018 - Dolge čakalne dobe na dom za ostarele

12.02.2018 - Odprto pismo Društva slovenskih pisateljev ministru za kulturo

12.02.2018 - Društvo upokojencev Šenčur je konec leta 2017 obiskalo prijatelje v Tržišču na Dolenjskem

12.02.2018 - DeSUS z novelo zakona za višje vdovske pokojnine

09.02.2018 - Vlada soglaša s finančnim načrtom Zpiza za letošnje leto

09.02.2018 - Obvestilo Banke Slovenije

09.02.2018 - Predstavitev “Rdeče tipke”

07.02.2018 - V Metulju se pripravljajo na 10. obletnico – Besede zazvenijo, zaživijo

07.02.2018 - Nizke pokojnine za odbor seniorskih organizacij nesprejemljive

06.02.2018 - Razmišljanje o kruhu

06.02.2018 - Dan varne rabe interneta: Prijaznejši internet se začne s teboj

06.02.2018 - V skupnosti socialnih zavodov opozarjajo na prenizke cene zdravstvene nege v splošnem dogovoru

05.02.2018 - Začenja se nacionalna akcija za večjo ozaveščenost in manj žrtev med pešci

05.02.2018 - Vlada imenovala svoje predstavnike v svet pokojninskega zavoda

05.02.2018 - Varuhinja na srečanju z nevladniki za odpravo starostne diskriminacije

02.02.2018 - Stanovanjske alternative za starejše

02.02.2018 - Bližajo se pust, rajanje in sladkanje

02.02.2018 - Na Festivalu celostnega zdravja med drugim o hrani kot zdravilu

01.02.2018 - Na MZ bodo upoštevali pripombe za večjo solidarnost

01.02.2018 - Kolar Celarčeva: Zdravstveno doplačilo bomo spreminjali v smer večje solidarnosti

31.01.2018 - DeSUS v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o demografskem skladu

30.01.2018 - S projektom Varni in povezani do sofinanciranja E-oskrbe starejšim

30.01.2018 - Mladinski svet Slovenije vabi k prijavam na natečaj Prostovoljec leta 2017

29.01.2018 - Posvet o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma

29.01.2018 - Na mednarodni konferenci poudarili pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem

29.01.2018 - Na Koroškem z inovativnimi pristopi pri skrbi za starejše

29.01.2018 - Poslanci v prvi obravnavi podprli predlog NSi za uzakonitev dvojnega statusa upokojencev

22.12.2017 - Uspehi ZDUS in članstva v letu 2017

22.12.2017 - Odbor DZ pri obravnavi gmotnega stanja starejših ni sledil predlogu NSi

22.12.2017 - dbora DZ po obravnavi tematike kmečkih pokojnin brez sklepov

21.12.2017 - Na področju LGBT po mnenju udeležencev okrogle mize velika neozaveščenost

21.12.2017 - Finančni načrt Zpiza za leto 2018 predvideva 3,3-odstotno uskladitev pokojnin

21.12.2017 - Vabilo za sodelovanje v raziskavi Medicinske fakultete UL

21.12.2017 - Program Starejši za starejše v DU Senovo

20.12.2017 - Biti in ostati moramo enotna medgeneracijska družba

19.12.2017 - Vsakoletno srečanje starostnikov DU PIRAN

19.12.2017 - Mestna zveza upokojencev Ljubljana prejela priznanje Športne zveze Ljubljane

18.12.2017 - Dober dan: Nismo za staro šaro!