Aktualno

Kulturna ponudba zgolj v določeni meri dostopna tudi slepim in slabovidnim

05.06.2017

Image result for Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije

 
Kulturne ponudbe v Sloveniji, vsaj v prestolnici, ne manjka, se pa poraja vprašanje, ali je ta dostopna vsem, tudi ranljivim skupinam, kot so denimo slepi in slabovidni. Strokovnjaki pravijo, da je bilo na tem področju že veliko storjenega, na določenih ravneh pa še močno šepamo za evropskimi državami, s katerimi se radi primerjamo.
 
Na Kotnikovi ulici v Ljubljani ima od leta 2014 svoj domicil knjižnica Minke Skaberne, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. V knjižnici razpolagajo z več kot 1300 naslovi v brajici, več kot 5000 naslovi v zvočni obliki ter z več kot 900 naslovi strokovnih del v zvočni obliki.
 
Na voljo imajo tudi 200 naslovov v Daisy formatu, nadgradnji formata mp3, čigar prednost je, da omogoča večjo stopnjo fleksibilnosti, kot jo ima tiskana knjiga. Uporabniku omogoča, da lahko po knjigi lista in da vstavlja zaznamke, prednost pa je tudi, da si zapomni trenutni položaj v knjigi, je za STA pojasnil vodja knjižnice Dušan Sterle.
 
V knjižnico, v kateri so zaposleni trije, je včlanjenih 1900 posameznikov, od katerih jih je 1000 aktivnih. Več kot polovica jih je starejših od 65 let, večinoma gre za oslepele pozneje v življenju zaradi bolezni. V zadnjih letih se povečuje tudi delež učencev in dijakov, predvsem dislektikov, za katere prilagajajo učbenike.
 
Izposojevalci imajo po Sterletovih besedah najraje lahkotno branje. Veliko zanimanje vlada za kriminalke, zgodovinske in ljubezenske romane. Po čtivo pridejo nekateri člani osebno, drugi pošljejo svojce ali prijatelje, največji del izposoje pa se izvede preko Pošte Slovenije. Po mednarodnem zakonu pošta slepim in slabovidnim omogoča brezplačno poštnino.
 
Po mnenju tiflopedagoginje in književnice Aksinje Kermauner je prenovljena knjižnica Minke Skaberne zelo dobro založena z našo in tujo literaturo v slepim prilagojeni obliki, pogreša pa nekoliko več tipnih slikanic za najmlajše.
 
Študentka Maša Pupaher, ki pravi, da veliko bere, dobi vso literaturo - tako študijsko kot leposlovje - v omenjeni knjižnici. "Če pa se zgodi, da potrebujem knjigo, ki je bila izdana letos, si jo lahko izposodim v 'normalni' knjižnici, jo pošljem v knjižnico za slepe in slabovidne, oni pa mi jo prilagodijo, bodisi v elektronsko bodisi v avdio obliko," je pojasnila.
 
Precej sprememb na bolje se je zgodilo tudi na področju muzejev. Če se Maša Pupaher spominja svojih obiskov v času osnovne in srednje šole, nad katerimi ni bila preveč navdušena, "saj ni bilo kaj dosti prilagojeno tako, da bi bilo taktilno in meni dostopno", pa se je od takrat marsikaj spremenilo.
 
Kot je za STA povedala kustosinja pedagoginja v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI) Sandra Jenko, se je velik premik zgodil leta 2013, ko je Slovenski etnografski muzej (SEM) skupaj s še šestimi drugimi muzeji zagnal projekt Dostopnost kulturne dediščine ranljivim skupinam. Kustosi pedagogi so znotraj svojih muzejev pripravili programe in fizične prilagoditve muzejev ali samih razstav. Tako so denimo v SEM namestili taktilne tlorise, da se slepe osebe lažje znajdejo v prostoru, za razstavo Med naravo in kulturo pa so leta 2015 izdelali tudi različne replike predmetov, kopije originalov, ki se jih je mogoče dotakniti.
 
Tudi v drugih muzejih so prilagodili pedagoške programe, uvedli veččutna vodstva, ki so vključevala vonj ali okus, in poskrbeli za taktilne slike. Tako je v Narodni galeriji na ogled tipna prilagoditev slike Mihaela Stroja Portret Luize Pesjakove. Delo prek različnih tekstur slepemu ali slabovidnemu omogoči, da lahko razišče različne elemente slike.
 
V SLOGI so na ogled makete oz. modeli različnih gledališč, od amfiteatra, potujočega gledališča, Shakespearovega gledališča Globe do Stanovskega in Deželnega gledališča v Ljubljani, od leta 2015 pa se lahko pohvalijo z maketo Škofjeloškega pasijona. To je po sliki Borisa Kobeta, ki prikazuje Škofjeloški pasijon v 18. stoletju, na pobudo Aksinje Kermauner ustvarila študentka tiflopedagogike Barbara Bertalanič Domiter. S pomočjo makete lahko slepi dobijo občutek, kakšen pomen je imela prireditev nekoč in danes.
 
Leta 2015 so sodelovali tudi z organizatorji Škofjeloškega pasijona. Slepim je bila na voljo avdiodeskripcija, zvočni opis vidnih elementov uprizoritve, ki jo je izvedla Mateja Mlačnik. Pri nas, kot je pojasnila Sandra Jenko, se ta praksa šele razvija.
 
Avdiodeskripcija je zelo uporabna v gledališču. Opisovalec si najprej sam pogleda predstavo in pripravi opis s ključnimi elementi, kar nato preveri s slepo osebo in ustvarjalci predstave. Nato pa na sami predstavi v živo izvede avtodeskripcijo, ki ji obiskovalci lahko prisluhnejo prek sprejemnika.
 
V gledališkem inštitutu so v sodelovanju s 47. Tednom slovenske drame in Goethe- institutom Ljubljana aprila gostili mednarodno strokovnjakinjo za avtodeskripcijo iz Nemčije Anke Nicolai, ki je na seminarju 16 udeležencem, med katerimi so bili dramaturgi, igralci, režiserji, gledališki pedagogi, zaposleni v muzejih in slepi, predstavila metodo.
 
Da lahko gledališka predstava osebam z okvaro vida postane dostopna tudi na ustvarjalen način, sta v minulih sezonah že dokazali predstavi Krhanje lepote Saške Rakef in Hamlet pa pol Jake Andreja Vojevca, ki sta avdiodeskripcijo imeli vključeno v samo izvedbo, je še povedala Sandra Jenko.
 
Te prilagoditve so za slepe in slabovidne ključne. Saj morajo sicer tako, kot Maša Pupaher, povabiti nekoga zraven v gledališče, da "mi malo opisuje, kaj vidi, kakšna je scena."
 
"V inkluzivnem trendu, torej da postanemo družba za vse, je bilo narejenega že kar nekaj," je za STA povedala Aksinja Kermauner in ob tem opozorila na odprtje stalne razstave igrač in iger za slepe in slabovidne, ki jo bodo odprli prihodnjo sredo znotraj Otroškega muzeja Hermanov brlog, ki deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine Celje.
 
Vir: STA

aktualno vse

21.07.2017 - Raziskava: Preventiva učinkovita tudi pri demenci

21.07.2017 - V štirih letih Izmenjevalnice zbrali sedem ton donacij za prejemnike pomoči Rdečega križa

21.07.2017 - Doživite EU v Hiši EU v Ljubljani!

21.07.2017 - Kako varno uporabljate internet na dopustu?

21.07.2017 - Nov napad z lažnimi sporočili v imenu FURS

20.07.2017 - Slovenska bela jelka zavira staranje in povrne naravno lepoto

20.07.2017 - Vabilo na novinarsko konferenco ZDUS 24 7 2017 - demografski rezervni sklad in 2. tir

20.07.2017 - Vlada sprejela strategijo dolgožive družbe

19.07.2017 - Starejši ne smejo biti poskusni zajčki

18.07.2017 - Slovenska karitas s predlogi ukrepov za ljudi z nizkimi prejemki

18.07.2017 - Mešani pevski zbor DU Mali Slatnik v Izoli

18.07.2017 - ZSSS za samostojen in neodvisen demografski sklad

17.07.2017 - ZPS: Z letom 2019 prepoved brezplačnih plastičnih vrečk

17.07.2017 - Preventiva in obravnava možganske kapi pri starejših

17.07.2017 - Priljubljeni osvežilci zraka dokazano škodljivi

17.07.2017 - Osemdesetletna aktivistka, vulkan sredi morja in križarjenje bananinih olupkov

17.07.2017 - Projekt Z možgani za možgane trenutno zaključuje 1.fazo zbiranja podatkov

15.07.2017 - Vabilo k izpolnitvi ankete "Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje"

14.07.2017 - Z zelenice, ki ni kar tako

14.07.2017 - Udeležba ZDUS na srečanju nevladnih organizacij z ministrom za zunanje zadeve

13.07.2017 - Vlada med drugim o ukrepih za manj revščine

13.07.2017 - Predlog novele zakona o SDH končal parlamentarno pot

13.07.2017 - AGE platform Evrope

12.07.2017 - DZ danes tudi o noveli zakona o zdravniški službi

12.07.2017 - Vabilo za sodelovanje v raziskavi

12.07.2017 - Obetajoči rezultati projekta DiscOCVer55

11.07.2017 - Drugačne cene v domovih za starejše po napovedi Kolar Celarčeve morda v splošnem dogovoru za leto 2018

11.07.2017 - Ta petek v Kolovratu pravi slovenski ljudski večer

11.07.2017 - Poletne počitnice 2017

11.07.2017 - Pri varuhu odprli prvo demenci prijazno točko

11.07.2017 - Srečanje posavskih prostovoljcev programa »Starejši za starejše«

10.07.2017 - Predlog zakona o demografskem rezervnem skladu v javni obravnavi

10.07.2017 - Vlada bo predvidoma v četrtek sprejela strategijo dolgožive družbe

10.07.2017 - Ime tedna na Valu 202 je Rožca Šonc

10.07.2017 - Zgodnje odkrivanje demence je zelo pomembno - Projekt ADAM

10.07.2017 - Kolar Celarčeva danes o poslovanju zdravstvenih zavodov

10.07.2017 - ESS sprejel predlog usklajenih izhodišč za spremembe na pokojninskem področju

09.07.2017 - Zaključno srečanje partnerjev projekta Mostovi za Evropo v Chemnitzu

08.07.2017 - E-informator: Koledar NVO julij 2017

08.07.2017 - Projekt Z možgani za možgane - prošnja za sodelovanje

07.07.2017 - Z julijem tudi 70 % predplačila za NVO

07.07.2017 - V prostovoljskih organizacijah opozarjajo na manjkajoča področja v nastajajoči strategiji

07.07.2017 - Odbor za zdravstvo o noveli zakona o zdravniški službi

06.07.2017 - V Ormožu zbudili zanimanje pri najmlajših za dokumentarni film »Ne mečmo hrane stran!«

06.07.2017 - Vabilo na četrtkov pevski in petkov glasbeni večer v Kolovrat

06.07.2017 - Sodelujoči na javni tribuni NSi o pokojninski reformi poudarili pomen soglasja

06.07.2017 - Vraničar Ermanova včeraj o demografskem skladu s Kapitalsko družbo, predstavniki upokojencev in mladih

05.07.2017 - Vabilo za predstavnike medijev - Projekt ADAM

04.07.2017 - Povprečnine po novem nekoliko višje, letni dodatek julija vsem upokojencem

04.07.2017 - Objavljen razpis za najem oskrbovanih stanovanj v Izoli

03.07.2017 - Evropski parlament nagradil ZDUS

03.07.2017 - Javna tribuna o pokojninski reformi

30.06.2017 - Zaključna konferenca projekta Seniorski turizem v Evropi

30.06.2017 - Podelitev nagrade Državljan Evrope 2017 programu Starejši za starejše v Hiši Evropske unije v Ljubljani

29.06.2017 - Predlog o demografskem skladu gre v četrtek v javno razpravo

29.06.2017 - Večer z Elino Garančo - mezzosopranistko svetovnega slovesa

29.06.2017 - Zbor članov ZDUS ne podpira referenduma o 2. tiru

29.06.2017 - Po predlogu izhodišč za pokojninske spremembe se bo delovna aktivnost podaljševala

28.06.2017 - Raziskovalci IJS želijo umetno inteligenco vpeljati v vsako občino

28.06.2017 - V Kopru odprli varstveni center za osebe z demenco