Aktualno

Konferenca o oskrbi in negi starejših oseb v Reykjaviku na Islandiji

05.11.2018

Konferenca o oskrbi in negi starejših oseb v Reykjaviku, septembra 2018

20. do 22. septembra, je bila »Kako skrbimo«, kar se v tem primeru seveda nanaša na skrb za starejše ljudi.  Poleg predstavnikov organizacij iz različnih držav, ki delujejo v EURAG - prisotnih je bilo 13 držav, s informacije o značilnostih socialne politike Islandije z vidika  položaja in možnosti starejših oseb prispevali tudi strokovnjaki države gostiteljice.  Zastopali so  Ministrstvo za zdravje  ali Ministrstvo za blaginjo, kot ga imenujejo, mestno upravo  Reykjavika - prestolnice in največjega mesta,   Univerzo za tretje življenjsko obdobje, Svet za možne spremembe  pri vladi in vodstvo  doma za  starejše osebe Mörk, ki je imel vlogo gostitelja in nudil prostore ter  druge pogoje za  EURAG-ovo srečanje.

Svetovalka ministra na področju zdravja in socialnih vprašanj je opisala organizacijo in pristojnosti ministrstva, ki pokriva  zdravje, nego, socialne zadeve in socialno varnost.   11,7% prebivalcev je v starosti preko 67 let. Po  islandski zakonodaji je človek starejša oseba, ko je  star preko 67 let. Do 66 leta starosti pa so aktivni in dejansko delajo.    Beležijo najnižjo umrljivost v Evropi in širše. Življenjsko pričakovanje za moške je 81,2 leta, za ženske pa 84 let. Po podatkih OECD so v tem na 5 mestu med članicami te organizacije.  V celotnem proračunu ministrstva   je večina  finančnih sredstev usmerjena v zdravje.  Za delovanje domov za starejše prebivalce jih porabijo le 11,5%.  Po vsej državi obnavljajo domove in povečujejo njihove kapacitete, čeprav izrecno zagovarjajo in tudi prakticirajo ostajanje starejših oseb  doma, dokler je to možno.   Uvajajo inovacije in nove tehnologije  za pokrivanje potreb  v prihodnosti. Za naslednje leto načrtujejo sprejetje nove zdravstvene politike in nove strategije o demenci.

Predstavnica mestne uprave pravi da bi bil Reykjavik  rad starejšim prijazno mesto. Poskušajo zaščititi osebno integriteto starejših prebivalcev, njihovo neodvisnost in samostojnost. Pomoč v starosti mora biti logično nadaljevanje dosedanjega življenja posameznika s hkratnim nadaljnjim razvijanjem njegovih  potencialov. Oskrba in nega na domu je  na prvem mestu, šele nato pridejo  na vrsto oskrbovalni in negovalni domovi. Za doseganje tega  cilja razvijajo vrsto načinov oskrbe doma, tako, da posameznik živi tam do skrajnih meja možnosti in šele ko  oskrba ni več mogoča, je kandidat za domsko bivanje.  Oskrba vključuje številne postopke od nabave dobrin, spremljanja, dostave hrane, doziranje zdravil, fizioterapije, drugih rehabilitacijskih postopkov, pomoči v gospodinjstvu do nege v primeru nepokretnosti. Nego na domu finančno pokriva  država, uporabniki plačajo le stroške čiščenja. Odločitev o domski oskrbi je naloga  države. Postopka nam niso podrobneje predstavili.

Organizacija oskrbe in nege v glavnem mestu predstavlja piramido, kjer je bivanje doma z vso oskrbo in nego, tudi rehabilitacijo kadar je potrebna, na spodnjem najširšem nivoju z največjim številom vključenih oseb. V nadaljnjih vse ožjih  plasteh ali razdelkih so druge oblike obravnave in zdravljenja, do najožjega vrhnjega dela,  kjer je domska oskrba in nega. Na Islandiji ostajajo ljudje v oskrbi domov za starejše  v povprečju 1,7 leta. Ta podatek kaže, da je prehod v tovrstno oskrbo res odložen do  izčrpanja drugih možnih opcij.  Spogledujejo se z možnostmi osebnih robotov  za pomoč pri negi v prihodnosti,  ker imajo že zdaj  problem s pridobivanjem ustreznih kadrov, predvsem takih, ki zagotavljajo kvaliteto.

Eden od domov je tudi  Dom za starejše osebe Mörk,  delovna enota družinske fundacije Grund, ki je financirala naše kratko bivanje na Islandiji. Fundacijo Grund  upravlja upravni odbor sedmih članov. So neprofitna organizacija in če ustvarijo dobiček, gre ta v sklad za vzdrževanje in širitev kapacitet. Obstajajo že  skoraj sto let. Začetnik je bil praded sedanjega direktorja Gíslija Pálla Pálssona. Imajo domove za starejše ljudi na treh lokacijah in skupaj preko 650 postelj. Največja enota je v Reykjaviku, dom s preko 300 posteljami. Tu kapacitete tudi širijo.  Prav dan pred našim srečanjem so odprli nov prizidek z dodatnimi sobami in novim prostorom za druženje.  Dve enoti  doma sta v bližnjih  mestih z nekaj številnejšim prebivalstvom.  Ob ogledu prostorov smo lahko ugotovili, da je  bivanje tam relativno udobno.  Gledano skozi spekter naših razmer gre za bistveno večje površine sob ali stanovanj, z vso potrebno  notranjo opremo za samostojno življenje.   Direktorjev  prikaz  nam je dal nekaj pomembnih poudarkov o »filozofiji« njihovega delovanja.

Kot prvo poudarja avtonomijo človeka, oskrbovanca. Človek mora biti avtonomen pri odločitvah in izbirah. Tudi v domu je pomembno živeti normalno življenje. Drugič je za človeka pomembno »dajati nazaj«. Njihovi oskrbovanci, na primer, lahko povabijo svoje prijatelje ali znance »na kavo» v dom in jim to tudi plačajo. Izjemno pomemben je psihološki dejavnik samostojnosti. Velikokrat je bolj pomembno nekaj dati kot nekaj dobiti. In tretjič, poudarja nujen razvoj obravnave starejše osebe od »zavitosti v vato« do normalnega življenja. Včasih so se bali da se bo nekdo poškodoval, da tega ali onega ne bo mogel narediti.  Pa se je izkazalo,  da je pretirana skrb bolj škodljiva kot koristna. Človek mora biti odgovoren zase tako dolgo kot je to mogoče.  Ljudje morajo biti tudi koristni, če so lahko, če to želijo in zmorejo. V domu imajo  svet za posvete in pritožbe, ki ga tvorijo  oskrbovanci. Obravnavajo vse predloge in pritožbe. Odgovor vodstva vlagateljem ali pritožnikom je  obvezen. Včasih tako pridejo  tudi do boljših rešitev določenih zadev.  Cena mesečne oskrbe je med 600 in 1000 evro in Gísli Páll trdi, da  tako ceno posamezniki lahko poravnajo, ker so pokojnine  precej večje od tega zneska. Poprečna plača na Islandiji je cca 2000 evro in poprečna pokojnina bi tudi pri, hipotetično vzeto, 50% poprečne plače še pokrila ceno oskrbe. Dom sam ne rekrutira oskrbovancev ampak dobi informacijo od pristojnega državnega organa o osebah napotenih v domsko oskrbo. Čakalna vrsta na sprejem je 250 oseb.

Predstavnica univerze za tretje življenjsko obdobje, ki dela tudi v svetu za spremembe, je osvetlila njihova prizadevanja za zdravo življenje vsakega posameznika, ustrezno prehrano, dovolj gibanja in konstantno uporabo možganov. Za dolgo mentalno zdravje, pravi, se je treba vsak dan naučiti nekaj novega.

Jožica Puhar, Strokovni svet ZDUS

 

aktualno vse

04.12.2018 - Človekove pravice se ne zmanjšujejo s starostjo_10 teden kampanje

21.11.2018 - Človekove pravice se ne zmanjšujejo s starostjo_8 teden kampanje

05.11.2018 - Zasedanje Generalnega sveta EURAG v Reykjaviku na Islandiji

05.11.2018 - Konferenca o oskrbi in negi starejših oseb v Reykjaviku na Islandiji

19.10.2018 - Izjava za javnost_AGE Platform_Mednarodni dan boja proti revščini