Aktualno

Kako si Slovenec kupi stanovanje?

07.11.2017
 
Kupcem, ki so zamudili priložnost za nakup bivališča, ko so cene padale, povzroča novo gibanje velike skrbi.
 
 
Cene stanovanjskih nepremičnin spet rastejo, poročajo statistiki in geodetska uprava. Novice se veselijo lastniki, ki čakajo na ugoden trenutek za prodajo. Kupcem, ki so zamudili priložnost, ko so cene padale, povzroča novo gibanje le skrbi, posebno če ne iščejo nepremičnine za dolgoročno naložbo, ampak kot prvo bivališče. Kako si Slovenec kupi stanovanje?

Statistiki poročajo, da so bile cene stanovanjskih nepremičnin v drugem četrtletju tega leta za 4,3 odstotka višje kot v prvem: »Število prodanih rabljenih nepremičnin je bilo zelo visoko, število prodanih novih stanovanj pa izjemno nizko.« Cene novih stanovanjskih nepremičnin, stanovanj in družinskih hiš so se v drugem četrtletju tega leta glede na prvo povprečno zvišale za 9,4 odstotka. V primerjavi z letom 2015 so se vse nepremičnine skupaj letos podražile za 11,3 odstotka.
 
Povprečna slovenska bruto plača je v obdobju od januarja do avgusta letos znašala 1601,40 evra, povprečno neto izplačilo 1044,32 evra. Za 32 kvadratnih metrov rabljene garsonjere iz 70. let prejšnega stoletja, za katere prodajalci v Ljubljani pričakujejo okoli 90.000 evrov, bi morali torej na kup položiti 86 povprečnih plač, v bolj oddaljenih krajih na podeželju bi jih zadoščalo pol manj ... Lahko bi se še igrali s takšnimi izračuni, a kakor pravi strokovnjak za nepremičnine Jože Podgoršek, so stanovanjska vprašanja vedno zelo osebna, kadar se pogovarjamo o nakupih in prodajah. Kljub temu dodamo še vprašanje, kateri sloj prebivalstva si danes lahko privošči novogradnjo glede na njihove cene? »To so predvsem ljudje srednjih let, posamezniki ali družine, ki imajo zajamčen vir dohodkov, so uspešni na nekem dobrem delovnem mestu.«
 
Večno ne želi biti najemnica

Valentina, družboslovka, ki v članku ne želi nastopati s priimkom, je stara nekaj čez 30 let, prav tako njen fant, ki je strojnik. Oba sta imela srečo, pravi – zdaj sta že četrto ali peto leto redno zaposlena. Od doma sta se odselila v stanovanje, ki sta ga najela v Ljubljani, v njem sta zdaj tretje leto: najemnina za 50 kvadratnih metrov dovolj udobnega bivališča iz 60. let znaša okoli 500 evrov na mesec, torej 6000 na leto, stroške plačujeta posebej. Ni bojazni, da s sedanjimi mesečnimi dohodki ne bi zmogla teh izdatkov, toda hkrati ne zmoreta varčevati za lastno stanovanje. Prihranki so majhni, res pa je tudi, da se za zdaj nista pripravljena odreči vsaj enemu potovanju na leto. Toda v desetletju bosta presegla 40. leto starosti, pripomnimo. Ali sta se odločila, da ga bosta praznovala kot najemnika? Ne, ne, odgovarja Valentina odločno, tega pa si res ne želita, vesta tudi, da se bosta v nekaj letih morala seliti, ker se bo v stanovanje vselila lastnikova hči. Poleg tega si želita otroka, v tem primeru bi bilo najemno stanovanje zanju preveč negotovo, dodaja. Ena od možnosti, o kateri razmišljata z dvema paroma prijateljev, je gradnja tristanovanjske hiše ali trojčka, morda nekje blizu mesta, kjer so cene zemljišč nižje: »Blizu Ljubljane nimamo možnosti.«
 
Drugi sogovornik, Andrej, ki je blizu njenih let, je zastavil drugače: službo je dobil, še preden je dopolnil 23 let, takoj ko je končal triletni študij, in takoj je začel varčevati za stanovanje: »Sam sem prihranil okoli 30 tisoč evrov. Najel sem še hipotekarno posojilo za 30 let. Uspelo mi je kupiti 50 kvadratnih metrov novejšega stanovanja z garažo. Pozneje so se cene precej znižale, ampak tako je.« Mesečni obrok mu ne povzroča težav: »Tudi moji starši so se morali za stanovanje zelo zadolžiti, a so ga kupili v drugih časih, malo pred letom 1986. Takrat se stanovanjska posojila še niso usklajevala z inflacijo. Ta je v nekaj letih požrla večji del posojila, nazadnje sta ga poplačala z eno položnico.«
 

Posojilo le, če si v službi?

Tako ne bo nikoli več. Poti do lastnega bivališča ni veliko, če ti ne pade na mizo kot dediščina ali darilo: najem, nakup z lastnim denarjem ali bančnim posojilom. Pri nekaterih bankah in hranilnicah smo za vzorec preverili, katere ovire morajo preskočiti stranke, ki želijo najeti njihova stanovanjska posojila.

Po pojasnilih Bojana Likarja iz službe za marketing in odnose z javnostjo pri Gorenjski banki je za posojilojemalce vedno najbolj zanimiva tista ponudba, ki glede na njegove odplačilne sposobnosti omogoča najetje čim višjega zneska s čim nižjimi stroški odobritve: »Gorenjska banka ima v svoji ponudbi tudi posojilo z ročnostjo 30 let, pri čemer je pogoj zavarovanje z zastavo nepremičnine.«
 
Na vprašanje, ali je stanovanjsko posojilo dostopno le strankam, ki so redno zaposlene, v Gorenjski banki odgovarjajo: »Odobrimo ga tudi zaposlenim za določen čas, pri čemer je pogoj ustrezno zavarovanje posojila. To omogoča najetje posojila v celotni vrednosti nepremičnine, brez obveznega deleža lastnih sredstev. Posojilojemalec je lahko potrošnik, ki je zaposlen, upokojen ali ima status samostojnega podjetnika. Oseba, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje in prejema nadomestilo, pa ne izpolnjuje pogoja za najetje posojila.« Za starejše velja omejitev, tako da ob koncu odplačevanja posojila ne smejo biti starejši od 75 let. Vsako reševanje stanovanjskega vprašanja mlade družine pa obravnavajo individualno: »Med drugim jim omogočimo, da se v najetje in odplačevanje posojila vključijo tudi ožji družinski člani.«

Stanovanjsko posojilo je mogoča rešitev za nakup stanovanja, pravi vodja službe marketinga in komuniciranja v hranilnici LON Petra Ambrožič: »Pri nas so večinoma zavarovana s hipoteko za nepremičnino, odplačilna doba pa je do 20 let. Vsak primer obravnavamo individualno, prisluhnemo stranki in tako poskušamo najti najboljšo ponudbo.« Starost posojilojemalca ob preteku posojila ne sme presegati 78 let, »z ustreznim zavarovanjem največ 80 let«. Vemo, da so se v Sloveniji močno razrasle zaposlitve prek lastnega s. p., in to okoliščino upoštevajo tudi pri njih: »Stranke, ki imajo svoj s. p., lahko dobijo posojilo glede na svojo bruto zavarovalno vsoto.«

Praviloma redna služba ...

V Abanki se za stanovanjsko posojilo nižje vrednosti in z odplačilno dobo do 20 let najpogosteje sklene zavarovanje pri zavarovalnici, pri višjih zneskih in daljši ročnosti do 30 let pa hipoteka, pojasnjujejo v službi za korporativno komuniciranje: »Najemniki lahko zastavijo nepremičnino, za katero najemajo posojilo, ali drugo primerno nepremičnino.« Tudi v Abanki odgovarjajo, da vloge za posojila obravnavajo individualno, z oceno kreditne sposobnosti stranke vred: »To ugotavljamo na podlagi informacij o njenih prihodkih in izdatkih ter drugih finančnih in ekonomskih okoliščinah. Banka upošteva dejavnike tveganja, ki so pomembni za oceno verjetnosti, da posojilojemalec izpolni obveznosti iz kreditne pogodbe. Delež njegovih lastnih sredstev pri investiciji ni vnaprej določen oziroma predpisan.« Njihovi posojilojemalci so iz različnih segmentov: zaposleni, upokojenci, zasebniki, kmetje, zaposleni v tujini: »Posojilo lahko najame vsak, za katerega banka na podlagi podatkov in informacij ugotovi, da je kreditno sposoben, in ki zagotovi tudi ustrezno zavarovanje.« Za starejše tudi pri njih velja starostna omejitev ob poplačilu. Stranka takrat ne sme biti starejša od 75 let. Pri stanovanjskih posojilih za mlade družini omogočajo soplačništvo: »Partnerja odplačujeta vsak svoj del mesečne obveznosti v skladu s svojo kreditno sposobnostjo.«

Za stranke Delavske hranilnice so po besedah direktorja sektorja za poslovanje Matije Stareta najbolj zanimiva stanovanjska posojila z zastavo nepremičnine, ker omogočajo višje zneske in daljše obdobje odplačevanja: »Najdaljša odplačilna doba je 30 let. Pri tej odplačilni dobi je obvezno zavarovanje z zastavo nepremičnine.« Tudi pri njih je starost najemnikov omejena, tako da v času zadnjega obroka ne sme preseči 75 let. »Posebne ponudbe za mlade družine nimamo, imamo pa ponudbo stanovanjskih posojil, zavarovanih s hipoteko, z ugodnimi obrestnimi merami, ki so na voljo tudi mladim,« dodaja sogovornik. V banki praviloma zahtevajo, da je najemnik v rednem delovnem razmerju, pri nakupu nepremičnine pričakujejo lastno udeležbo: »Stranke, ki niso v rednem delovnem razmerju, ne morejo pridobiti stanovanjskega posojila, razen v primeru upokojencev in samozaposlenih, pri katerih je odobritev odvisna od bonitete podjetja in njegovega poslovanja ter drugih ustreznih zavarovanj.«

Starejši imajo stanovanja

Po besedah strokovne sodelavke na Zvezi društev upokojencev Slovenije Alenke Ogrin v Sloveniji 89 odstotkov prebivalstva, starejšega od 65 let, živi v lastniških stanovanjih, večina drugih pa v najemnih: »Zato ni veliko starejših, ki bi si v starosti kupovali prvo stanovanje. Glede na višino pokojnin bi si to lahko privoščili le precej premožni upokojenci, saj je stanovanjsko posojilo s povprečno slovensko pokojnino težko odplačevati. Poleg tega veljajo določene starostne omejitve. Za ta namen v državi ni nekih spodbud ali razpisov.«

Po besedah sogovornice nastane pri starejši generaciji problem, ko ostanejo sami v večji hiši ali stanovanju, ki ni prilagojeno za bivanje starejših ali pa so stroški previsoki za skromno pokojnino: »Kljub temu se zaradi močne navezanosti na nepremičnino, predvsem na hiše, ki so jih zgradili z odrekanjem in lastnim delom, le redki odločijo za prodajo oziroma menjavo za manjšo nepremičnino.«
 
V zadnjem desetletju so za starejše naprodaj oskrbovana stanovanja, dodaja sogovornica: »Marsikdo proda nepremičnino in kupi tako stanovanje.« S stanovanjskimi vprašanji starejše generacije se na zvezi združenj upokojencev ukvarjajo v okviru pobude AOBIS (alternativne oblike bivanja starejših): »Prek te pobude spodbujamo k bolj fleksibilnemu razmišljanju o bivanju v starosti. Treba je delovati preventivno in proaktivno, pravočasno prilagoditi stanovanje, ali ga morda zamenjati za manjše in v nižjem nadstropju, če ni dvigala.« Spodbujajo tudi skupnostne oblike bivanja, recimo sobivanje starejših in medgeneracijske stanovanjske zadruge, pa tudi povečevanje fonda najemnih prilagojenih stanovanj za starejše in podobne možnosti.

Težave mladih najemnikov

S stanovanjskimi vprašanji mlade generacije se ukvarjajo v Mladinskem svetu Slovenije, ki je krovno združenje mladinskih organizacij na ravni države. Med novejšimi študijami, ki razkrivajo stanovanjski položaj slovenskega mladega človeka, opozarjajo na raziskavo, ki jo je lani objavila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD): »Raziskava posebej izpostavlja, da pri nas več kot tri četrtine mladih, starih od 15 in 29 let, živi s svojimi starši, kar Slovenijo uvršča na drugo mesto med državami članicami OECD.« Vzroki so predvsem v cenovni nedostopnosti stanovanj in pomanjkanju najemniških nepremičnin. Za mlade, ki se odselijo od doma, še zdaleč ni na voljo dovolj neprofitnih stanovanj, ampak jih je glede na velike potrebe le za majhen, vzorčni delež.
 
V mladinskem svetu ugotavljajo, da so mladi prisiljeni najemati zasebna stanovanja po tržnih cenah: »Tam se po rezultatih ankete za najemnike, ki smo jo opravili leta 2015, srečujejo s številnimi težavami. Kar 95 odstotkov anketiranih najemnikov se je soočilo s kršitvami svojih pravic in nezakonitim ravnanjem najemodajalcev: z visokimi najemninami, negotovimi razmerami, omejeno uporabo stanovanja, postavljanjem v manjvreden položaj, omejevanjem pravic in prepuščenosti samovolji lastnikov.« Mladinski svet seveda nima lastnih nepremičnin, ki bi jih oddajal mladim, ponuja jim le nasvete. V okviru pilotnega projekta Stanovanjska svetovalnica za mlade deluje informacijska stična točka, prek katere mladim obiskovalcem ponujajo informacije, ki jih potrebujejo, ko iščejo lastno stanovanje ali sklepajo najemno razmerje.
 
Vir: Delo

aktualno vse

10.12.2019 - Izjava ob Mednarodnem dnevu človekovih pravic

10.12.2019 - Nikoli prestar za človekove pravice: nova komisija lahko pomaga izkoreniniti starizem!

09.12.2019 - Rokodelske delavnice Delfin 2019 v Izoli – RDD 2019

06.12.2019 - Statistično poročilo za leto 2019

28.11.2019 - Državnemu svetu predlog za veto na ZUPPJS2021

28.11.2019 - Pripombe ZDUS na predlog stanovanjskega zakona

22.11.2019 - PZDU Ljubljana z okolico včlanjena v ZDUS

22.11.2019 - Sistemski zakon je potrebno spoštovati

21.11.2019 - Mnenje strokovnega sveta in vodstva ZDUS

15.11.2019 - Donacija Lek d.d. delovanju programa Starejši za starejše

11.11.2019 - Stališče ZDUS glede Zakona o dolgotrajni oskrbi

11.11.2019 - Fotografski natečaj Dnevi medgeneracijskega sožitja 2020

11.11.2019 - Medgeneracijski natečaj za oblikovanje voščilnice 2020 "Moja hiška"

11.11.2019 - Medgeneracijski natečaj za izdelavo vezenega prtička 2020 "Ljubo doma kdor ga ima"

11.11.2019 - Prijave za Oder Sožitja na Dnevih medgeneracijskega sožitja 2020

30.10.2019 - Razpis za sofinanciranje organiziranih letovanj DU v hotelu Delfin, Izola v letu 2019

28.10.2019 - Zaključki strokovnega programa Dnevov medgeneracijskega sožitja 2019

11.10.2019 - Poslanci "Odzujfani" - Upokojenci vedno bolj "Zazujfani"

01.10.2019 - Izjava ob Mednarodnem dnevu starejših

01.10.2019 - Zahteve ZDUS za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v letu 2020

30.09.2019 - Razpis za Rokodelske delavnice Delfin 2019

26.09.2019 - Brošura Simbioza giba 2019 - jesen 2019

25.09.2019 - Nov Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov in novo pristopno člansko izjavo za včlanitev v društva.

24.09.2019 - Razpis o volitvah v ZDUS za preostalo mandatno obdobje 2019 - 2023 za dva podpredsednika ZDUS

20.09.2019 - Delavnica "Starejši pešči varni v prometu"

18.09.2019 - Revizijsko poročilo Računskega sodišča Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.

02.09.2019 - Seznanitev z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

28.08.2019 - Recept za zdravo življenje z gibanjem in športom

21.08.2019 - 4. DRAMSKE DELAVNICE ZDUS 27. september - 30. september 2019

21.08.2019 - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor

20.08.2019 - Studio ob 17ih - Prostovoljstvo v Sloveniji

07.08.2019 - Intervju s predsednikom Zveze DUS Janezom Sušnikom

01.08.2019 - Približuje se rok za oddajo predlogov za priznanja ZDUS za leto 2019

31.07.2019 - Pripombe k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

24.07.2019 - Zveza DUS je v letu 2018 veliko aktivnosti izvedla s pomočjo prostovoljcev, posebej v okviru programa Starejši za starejše.

19.07.2019 - Razpis za izbor ljubiteljskih mojstric in mojstrov rokodelskih izdelkov, ki bodo vodili rokodelske delavnice Delfin 2019 – RDD 2019 1 in RDD 2019 2 V hotelu Delfin v Izoli

26.06.2019 - Intervju z gospo Rožco Šonc, vodjo programa Starejši za starejše

20.06.2019 - 13. volilni zbor članov Zveze društev upokojencev Slovenije

17.06.2019 - Ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi.

31.05.2019 - Razpis za sofinanciranje mednarodnega sodelovanja društev upokojencev (DU) v letu 2019

31.05.2019 - Poziv Ministrstvu za zdravje, da predstavi Zvezi društev upokojencev Slovenije sedanje in načrtovane aktivnosti v zvezi s pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi

24.05.2019 - Pričetek postopka za zbiranje predlogov za priznanja ZDUS v letu 2019

20.05.2019 - Letno poročilo Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2018

29.04.2019 - Mednarodni dan medgeneracijske solidarnosti

03.04.2019 - Postopek za imenovanje članov Upravnega odbora Vzajemnega pokojninskega sklada za mandatno obdobje 2019 - 2023

03.04.2019 - Razpis o volitvah in imenovanjih v Zvezi društev upokojencev Slovenije za mandatno obdobje 2019 - 2023

03.04.2019 - Peticija za ureditev dolgotrajne oskrbe kot nove in posebne veje socialne varnosti

15.02.2019 - Izšel napovednik programa prvih Dnevov medgeneracijskega sožitja

11.02.2019 - Z vlakom ugodno na Dneve medgeneracijskega sožitja! (14. - 16. 5., Gospodarsko razstavišče, Ljubljana)

08.02.2019 - Srečanje predsednika DZ mag. Dejana Židana in predsednika ZDUS Janeza Sušnika

08.01.2019 - Nov ZDUS-ov projekt »Dnevi medgeneracijskega sožitja«

21.12.2018 - Novoletno voščilo!

19.12.2018 - Obvestilo o sklepu Zbora članov ZDUS z dne 18.12.2018

11.12.2018 - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic

10.12.2018 - Vabilo na predstavitev knjige Simone de Beauvoir - Starost

06.12.2018 - Ukrepi ZDUS za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev 2018-2019

06.12.2018 - Brezplačne delavnice "E-Napotnica"

06.12.2018 - Odziv ZDUS na pismo organizatorja Festivala za tretje življenjsko obdobje

05.12.2018 - Poslanica ZDUS ob mednarodnem dnevu prostovoljstva

05.12.2018 - Anketa o uporabi spletne strani ZDUS