Aktualno

Je revnim težje v Sloveniji ali v sosednjih državah?

11.10.2017

 

Revščina je v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem primerljiva, v pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti pa so velike razlike. V Italiji in na Hrvaškem sta revščina in materialna prikrajšanost višji kot pri nas, materialna prikrajšanost je višja tudi na Madžarskem.
 
17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju.
 
Relativna revščina
Statistični uradi evropskih držav merimo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine.
 
Višji prag tveganja revščine, nižja materialna prikrajšanost
Podatki o naši in sosednjih državah za leto 2016 kažejo, da so imele Slovenija (13,9 %), Avstrija (14,1 %) in Madžarska (14,5 %) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec. Italija in Hrvaška sta imeli višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine pa je živel vsak 5. prebivalec teh dveh držav.
 
Madžarski (2.900 EUR) in hrvaški (3.300 EUR) prag tveganja revščine sta bila med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 EUR) in italijanski (9.500 EUR) približno na sredini, avstrijski (14.200 EUR) pa je bil med najvišjimi v EU. Če prag tveganja revščine izrazimo v standardih kupne moči (SKM), ki izničijo razlike v ravni cen med državami, so razlike med sosednjimi državami nekoliko manjše. Najnižja, a skoraj enaka sta madžarski (5.000 SKM) in hrvaški (5.200 SKM) prag tveganja revščine, skoraj še enkrat višja sta slovenski (9.300 SKM) in italijanski (9.200 SKM) prag, najvišji pa je še vedno avstrijski prag tveganja revščine (13.500 SKM).
 
 

V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni prebivalci praviloma lahko privoščijo več in živijo bolje kot prebivalci v državah z nižjim pragom tveganja revščine. To je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje. Praviloma je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji. 

V Sloveniji je bilo v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (vsak 19.); v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU (3,0 % ali vsak 33.), na Madžarskem pa med najvišjimi v EU (16,2 % ali vsak 6.). Kljub veliki razliki v pragu tveganja revščine med Italijo in Hrvaško je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti med obema državama primerljiva: v Italiji je bila 11,9-odstotna, na Hrvaškem 12,9-odstotna. V obeh državah je bil resno materialno prikrajšan vsak 8. prebivalec.
  
Iz podatkov o pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti gospodinjstev lahko sklepamo, da je življenjska raven relativno revnih ljudi (tj. oseb pod pragom tveganja revščine) v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.
 
Revščina in materialna prikrajšanost v EU 
Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 % ali približno 87 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo 7 držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo 10 držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.
 
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o stopnji tveganja revščine in pragu tveganja revščine za Italijo se nanašajo na leto 2015, podatek o resni materialni prikrajšanosti za Italijo za leto 2016 pa je začasen.
 
Vir: SURS

aktualno vse

22.02.2018 - Sindikat upokojencev v pismu varuhinji človekovih pravic in ministricama o težavah v domovih za starejše

21.02.2018 - Raziskava: Povezava med demenco in kroničnim popivanjem

21.02.2018 - Svetina: Slovenščina je cvetela kot zimzelen pod snegom

20.02.2018 - Kako ukrepati, ko nas ujame prehlad?

20.02.2018 - Domovi za ostarele so polni, čakanje na posteljo se meri v letih

20.02.2018 - Podpora Zveze društev upokojencev Slovenije pospešitvi obravnave in sprejemanju Direktive EU o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem staršev in negovalcev

20.02.2018 - Za varnost starejših doma ključna preventiva

19.02.2018 - Razpis za stanovanjske enote za starejše

19.02.2018 - Pokojnine se bodo uskladile za 2,2 odstotka

19.02.2018 - Predsednik sveta Zpiza v novem mandatu Dušan Bavec

16.02.2018 - ZDUS na mednarodni konferenci o inovativnem bivanju starejših v Trevisu

15.02.2018 - Strošek nadomestil za bolniške odsotnosti v breme ZZZS se povečuje

15.02.2018 - Vlada za socialno vključevanje invalidov

14.02.2018 - Kako odpraviti staromrzništvo?

14.02.2018 - ZDUS v mednarodnem prostoru

14.02.2018 - Svet UKC Ljubljana danes o imenovanju novega generalnega direktorja

14.02.2018 - Valentinovo odpira širša vprašanja o pomenu ljubezni

13.02.2018 - V zdravstvu in socialnem varstvu danes dveurna opozorilna stavka

13.02.2018 - Ponekod karnevali, drugod že pokop pusta

13.02.2018 - Ustanovljen koordinacijski odbor Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS)

13.02.2018 - Razvojne spremembe zahtevajo prilagajanje

12.02.2018 - Danes obeležujemo mednarodni dan epilepsije

12.02.2018 - Dolge čakalne dobe na dom za ostarele

12.02.2018 - Odprto pismo Društva slovenskih pisateljev ministru za kulturo

12.02.2018 - Društvo upokojencev Šenčur je konec leta 2017 obiskalo prijatelje v Tržišču na Dolenjskem

12.02.2018 - DeSUS z novelo zakona za višje vdovske pokojnine

09.02.2018 - Vlada soglaša s finančnim načrtom Zpiza za letošnje leto

09.02.2018 - Obvestilo Banke Slovenije

09.02.2018 - Predstavitev “Rdeče tipke”

07.02.2018 - V Metulju se pripravljajo na 10. obletnico – Besede zazvenijo, zaživijo

07.02.2018 - Nizke pokojnine za odbor seniorskih organizacij nesprejemljive

06.02.2018 - Razmišljanje o kruhu

06.02.2018 - Dan varne rabe interneta: Prijaznejši internet se začne s teboj

06.02.2018 - V skupnosti socialnih zavodov opozarjajo na prenizke cene zdravstvene nege v splošnem dogovoru

05.02.2018 - Začenja se nacionalna akcija za večjo ozaveščenost in manj žrtev med pešci

05.02.2018 - Vlada imenovala svoje predstavnike v svet pokojninskega zavoda

05.02.2018 - Varuhinja na srečanju z nevladniki za odpravo starostne diskriminacije

02.02.2018 - Stanovanjske alternative za starejše

02.02.2018 - Bližajo se pust, rajanje in sladkanje

02.02.2018 - Na Festivalu celostnega zdravja med drugim o hrani kot zdravilu

01.02.2018 - Na MZ bodo upoštevali pripombe za večjo solidarnost

01.02.2018 - Kolar Celarčeva: Zdravstveno doplačilo bomo spreminjali v smer večje solidarnosti

31.01.2018 - DeSUS v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o demografskem skladu

30.01.2018 - S projektom Varni in povezani do sofinanciranja E-oskrbe starejšim

30.01.2018 - Mladinski svet Slovenije vabi k prijavam na natečaj Prostovoljec leta 2017

29.01.2018 - Posvet o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma

29.01.2018 - Na mednarodni konferenci poudarili pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem

29.01.2018 - Na Koroškem z inovativnimi pristopi pri skrbi za starejše

29.01.2018 - Poslanci v prvi obravnavi podprli predlog NSi za uzakonitev dvojnega statusa upokojencev

22.12.2017 - Uspehi ZDUS in članstva v letu 2017

22.12.2017 - Odbor DZ pri obravnavi gmotnega stanja starejših ni sledil predlogu NSi

22.12.2017 - dbora DZ po obravnavi tematike kmečkih pokojnin brez sklepov

21.12.2017 - Na področju LGBT po mnenju udeležencev okrogle mize velika neozaveščenost

21.12.2017 - Finančni načrt Zpiza za leto 2018 predvideva 3,3-odstotno uskladitev pokojnin

21.12.2017 - Vabilo za sodelovanje v raziskavi Medicinske fakultete UL

21.12.2017 - Program Starejši za starejše v DU Senovo

20.12.2017 - Biti in ostati moramo enotna medgeneracijska družba

19.12.2017 - Vsakoletno srečanje starostnikov DU PIRAN

19.12.2017 - Mestna zveza upokojencev Ljubljana prejela priznanje Športne zveze Ljubljane

18.12.2017 - Dober dan: Nismo za staro šaro!