Aktualno

Je revnim težje v Sloveniji ali v sosednjih državah?

11.10.2017

 

Revščina je v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem primerljiva, v pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti pa so velike razlike. V Italiji in na Hrvaškem sta revščina in materialna prikrajšanost višji kot pri nas, materialna prikrajšanost je višja tudi na Madžarskem.
 
17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju.
 
Relativna revščina
Statistični uradi evropskih držav merimo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine.
 
Višji prag tveganja revščine, nižja materialna prikrajšanost
Podatki o naši in sosednjih državah za leto 2016 kažejo, da so imele Slovenija (13,9 %), Avstrija (14,1 %) in Madžarska (14,5 %) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec. Italija in Hrvaška sta imeli višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine pa je živel vsak 5. prebivalec teh dveh držav.
 
Madžarski (2.900 EUR) in hrvaški (3.300 EUR) prag tveganja revščine sta bila med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 EUR) in italijanski (9.500 EUR) približno na sredini, avstrijski (14.200 EUR) pa je bil med najvišjimi v EU. Če prag tveganja revščine izrazimo v standardih kupne moči (SKM), ki izničijo razlike v ravni cen med državami, so razlike med sosednjimi državami nekoliko manjše. Najnižja, a skoraj enaka sta madžarski (5.000 SKM) in hrvaški (5.200 SKM) prag tveganja revščine, skoraj še enkrat višja sta slovenski (9.300 SKM) in italijanski (9.200 SKM) prag, najvišji pa je še vedno avstrijski prag tveganja revščine (13.500 SKM).
 
 

V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni prebivalci praviloma lahko privoščijo več in živijo bolje kot prebivalci v državah z nižjim pragom tveganja revščine. To je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje. Praviloma je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji. 

V Sloveniji je bilo v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (vsak 19.); v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU (3,0 % ali vsak 33.), na Madžarskem pa med najvišjimi v EU (16,2 % ali vsak 6.). Kljub veliki razliki v pragu tveganja revščine med Italijo in Hrvaško je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti med obema državama primerljiva: v Italiji je bila 11,9-odstotna, na Hrvaškem 12,9-odstotna. V obeh državah je bil resno materialno prikrajšan vsak 8. prebivalec.
  
Iz podatkov o pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti gospodinjstev lahko sklepamo, da je življenjska raven relativno revnih ljudi (tj. oseb pod pragom tveganja revščine) v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.
 
Revščina in materialna prikrajšanost v EU 
Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 % ali približno 87 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo 7 držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo 10 držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.
 
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o stopnji tveganja revščine in pragu tveganja revščine za Italijo se nanašajo na leto 2015, podatek o resni materialni prikrajšanosti za Italijo za leto 2016 pa je začasen.
 
Vir: SURS

aktualno vse

13.12.2017 - Ne pozabite! 0,5 % dohodnine lahko tudi letos podarite ZDUS

13.12.2017 - Na Kokrici je bil tradicionalni Dan pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske

13.12.2017 - Slovo od projekta Kooperative – iCareCoops

13.12.2017 - Skupščina ZZZS o finančnem načrtu 2018 in rebalansu za letos

12.12.2017 - Za Nussdorferjevo izziv zagovorništvo otrok, za Lobnika ozaveščanje o diskriminaciji

12.12.2017 - Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdravja – Društvo upokojencev Brestanica

12.12.2017 - S kampanjo Sobivamo po Sloveniji

12.12.2017 - Nasilje nad starejšimi

12.12.2017 - Bizjak Mlakarjeva kritična do zanemarjanja področja starejših; Kopač Mrakova napoveduje izboljšanja

11.12.2017 - Srečanje predsednika ZDUS s seniorji SMC

11.12.2017 - Srečanje vodstva ZDUS z Zagovornikom načela enakosti

11.12.2017 - Ob mednarodnem dnevu se vrstijo pozivi k spoštovanju človekovih pravic vseh

11.12.2017 - Vabilo za medije ob Dnevu ZDUS

11.12.2017 - Vabilo na shod prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah

09.12.2017 - Predstavniki upokojenskih društev in zvez iz drugih držav na FŽO 2017

09.12.2017 - Ob zaključku leta PZDU Gorenjske za leto 2017

08.12.2017 - Osrednjepokrajinska zveza društev upokojencev v letu 2017

08.12.2017 - Primorske novice: Vroča juha

08.12.2017 - Naročniških razmerij ne sklepajte samo po telefonu!

08.12.2017 - Slavnostna podelitev nagrad in priznanj na področju socialnega varstva

07.12.2017 - Inovacije v zdravstvu naj izhajajo iz potreb bolnikov

07.12.2017 - Vlada o strategiji razvoja Slovenije do 2030

07.12.2017 - Vlada potrdila dvig nadomestila za invalidnost

07.12.2017 - Na okrogli mizi za zavedanje in spoštovanje človekovih pravic

06.12.2017 - Strokovni posvet »Položaj LGBT-starejših oseb v Sloveniji«

06.12.2017 - Prostovoljstvo po mnenju predsednice Slovenske filantropije most med ljudmi in skupnostjo

06.12.2017 - Vedno težje gmotne razmere slovenskih upokojencev

06.12.2017 - Ministrica pri nas

06.12.2017 - Na posvetu za ustrezne odzive na demografske spremembe

06.12.2017 - Podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem

05.12.2017 - Izzivi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin

05.12.2017 - Z resolucijo programa duševnega zdravja več vlaganja v primar in preventivo

05.12.2017 - Mednarodni dan prostovoljstva pod geslom Prostovoljci tukaj in povsod pomagajo prvi

05.12.2017 - Delo: Starost, spol in revščina

05.12.2017 - Svet ZN za človekove pravice bo prihodnje leto vodil slovenski stalni predstavnik pri ZN

05.12.2017 - Z novim letom pri največjih operaterjih zvišanje cen

05.12.2017 - Zakonu za reševanje stanovanjske problematike invalidsko upokojenih policistov in veteranov na odboru velika podpora

04.12.2017 - Simbioza BTC City Lab: Vrata v informacijsko družbo za starejše

04.12.2017 - Sestanek med ZDU »Kozjansko« in vodstvom ZDUS ter PZDU

04.12.2017 - Teme staranja in položaj starejših v mednarodnih aktivnostih

04.12.2017 - Predstavitev DU Črnuče

04.12.2017 - Podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem

03.12.2017 - Božiček za starejše (projekt Božiček za en dan)

01.12.2017 - Varuhinja na 50-letnici skupnosti socialnih zavodov opozorila na težave pri domovih za starejše

01.12.2017 - Lahkonočnice so zvočne pravljice, ki povezujejo generacije

01.12.2017 - ZDUS: Poziv za odpravo učinkov interventnih ukrepov na ravni pokojnin in dopolnitev ZPIZ-2 ter pobuda glede minimalne plače kot izjeme

01.12.2017 - Vabilo na posvet Zamenjajte kurilno napravo za boljši zrak

30.11.2017 - Dom Hmelina prva demenci prijazna točka na Koroškem

29.11.2017 - Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kur. naprav

29.11.2017 - "Predlog zdravstvene ministrice nas vrača 50 let v preteklost"

29.11.2017 - Ta veseli dan kulture 2017

29.11.2017 - V novem središču inovativnih tehnologij Simbioze brezplačna izobraževanja za starejše

28.11.2017 - Finance: Mehanizem rasti javnega aparata

28.11.2017 - Na okrogli mizi STAkluba o odgovornosti države in posameznika pri preprečevanju kroničnih bolezni

28.11.2017 - Slovenija na repu v Evropi po precepljenosti starejših proti gripi

25.11.2017 - Decembrski dogodki v Gostilni Pri kolovratu

24.11.2017 - Različni načini bivanja v starosti

24.11.2017 - Kako je živeti v stanovanjski skupnosti starejših?

24.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo Sobivamo v Murski Soboti

23.11.2017 - Sestanek vodstva ZDUS s predstavniki Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije