Aktualno

Izjava za javnost Zveze društev upokojencev Slovenije glede izgradnje 2. tira

21.06.2017
 
IZJAVA ZA JAVNOST ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE GLEDE 2. TIRA
 
Upravni odbor ZDUS je danes sprejel stališče glede izgradnje 2. tira.
 
Dne 16. 6. 2017 je ZDUS na vlado naslovil odprta vprašanja v zvezi s projektom 2. tira, da se lahko tudi na ZDUS-u lažje opredelijo oz. zavzamejo enotno stališče. Danes sta dva predstavnika odgovorila na njihova vprašanja. K točki so povabili državnega sekretarja Vlade RS, Jureta Lebna in Metoda Dragonjo iz 2TDK, ki sta odgovorila na vsa odprta vprašanja.
 
 
Predsednik ZDUS je poudaril, da jih skrbi slabo sodelovanje med Slovenskimi železnicami, Luko Koper, Občino Koper in Vlado RS. Dodal je, da je bil v Beogradu že leta 1985 sprejet sklep, da se 2. tir zgradi, saj je bil že takrat gospodarsko pomemben in potreben.
 
 
Jure Leben je članom Upravnega odbora ZDUS predstavil pomembne informacije v zvezi s projektom izgradnje 2. tira.
 
Metod Dragonja je pokril odgovore s finančnega vidika projekta. Komisija za nadzor javnih financ je jasno predstavila finančni vidik in samo vrednost projekta. Sam se je osredotočil na črpanje EU sredstev, zaledne države in širjenja faz.
 
Jure Leben je dejal, da so tisti, ki sledijo projektu morda ob pregledu proge in obiskih na terenu zasledili, da je proga v zelo slabem stanju ter da ima del državljanov živečih na Črnem Kalu zelo slabo življenjsko situacijo, kar ni dobro.
 
Ob pripravi zakona so dali v 2. členu možnost dograditev, obnov itd., saj so že takrat razmišljali o dveh tirih. Kar se tiče obstoječe proge, je podan predlog, da se zapre in se jo nameni za potrebe turizma kot npr. kolesarska steza, pešpot, saj gre s tem tudi za razbremenitev prebivalcev in gasilcev. Naredili so časovnico za dopolnitev gradbenega dovoljenja. Pri pisanju zakona so dobro sodelovali z MOP in Agencijo za okolje.
 
Prva faza je planirana do leta 2025, kar je predvideno v gradbenem dovoljenju, kar se tiče druge faze, upajo, ker je trasa umeščena, arheološke in biološke raziskave so narejene zato pričakujejo, da bo proces pridobitve okoljskega dovoljenja krajši. Ocenjen strošek obnove obstoječe proge je približno 250 milijonov evrov in ocenili so, da je bolje, da se ta denar nameni v izgradnjo 2. tira.
 
Jure Leben je pojasnil, da nimajo težav z dodatnim civilnim nadzorom. Nadzor se že izvaja z več strani, potekajo tudi pogovori s Transperency International. V pogovorih z deležniki so naleteli na nekaj nezaupanja. Dobili so javno zagotovilo za povečanje nadzora. Na pobudo ministra naj bi ustanovili projektni svet, v katerem bi bili predstavniki različnih civilnih gibanj, seveda po določenih kriterijih. Tudi ZDUS je pozval, da se odloči, na kakšen način želi biti vključen.
 
Predviden rok za izgradnjo prve faze je, da se z gradnjo prične v letu 2018. Trenutno zadeve tečejo po začrtanem scenariju – načrtovano je, da se avgusta 2017 objavi razpis in v novembru bi pričeli z pripravljalnimi deli. Ocena je določena na podlagi izkušenj in danih pogojev - najdaljši predori bi se gradili hkrati, vzporedno pa tudi krajši predori od T3 do T7. Delali bi vse dni v tednu brez prekinitve. Trenutne časovnice glede gradnje ne morejo skrajšati. Če bo razpisan referendum, se bo ta časovnica zamaknila.
 
 
Glede slabega sodelovanja je povedal, da peljejo zelo aktiven dialog in že od konca lanskega leta potekajo razgovori s SŽ, Luko Koper in SDH. Kar se tiče dela ministrstva je Luka Koper strateškega pomena. Do konca tega meseca bodo podpisane pogodbe za nov vhod in bo Luka Koper v letošnjem letu operirala s kar tremi novimi vhodi. Pomagajo si tudi z mediacijo z občino, da ne bi dala negativnega mnenja za izgradnjo pomola v Luki Koper. SŽ so vključene v celoten postopek sprejemanja zakona in spremljevalnih del. Sestali so se tudi z županom, mu razložili koncept projekta, sodelovanja ipd. in se dogovorili, da bi tudi vlada sprejela sklepe glede projekta. Vsi se zavedajo, da je potrebno s projektom pričeti, da bomo lahko izkoristili prednost pred drugimi pristanišči. Eden od deležnikov je tudi ZDUS, kjer komunikacija dobro poteka.
 
Kar se tiče zalednih držav, pogovori potekajo, z Madžarsko se ne pogovarjajo o lastništvu infrastrukture in Luke Koper, saj gre za geostrateško sodelovanje. Zaledne države so pripravljene sodelovati s finančnim vložkom, kar pomeni, da so lahko izključno vključeni pri dobičku projekta. Le te države bodo dale tudi pisno podporo k razpisu. Na razpis se bodo prijavili 14. 7. 2017. Pričeli so s pripravami na podroben pregled financ (EIB).
  
Metod Dragonja (2TDK) je podal pojasnila na finančno konstrukcijo. Dejal je, da skušajo delovati  s pragmatičnimi pristopi. Ključna značilnost projekta je, da tisti, ki bi ga morali najbolj pospeševati, ga dejansko zavirajo. Zakaj in kako je, tega javno ne pove nihče.  
 
Foto: ZDUS
 
Osnovna diskreditacija je ta, da je projekt predrag. Ta vlada je projekt podedovala od več vlad v Sloveniji, zaradi različnih okoljskih in drugih vidikov. Gradnja bo trajala 7 do 8 let. Pogled Primorske je drugačen kot Slovenije v celoti in sicer, da mora ta tir zgraditi država in za to nameniti sredstva iz proračuna. Pogledali so primere dobrih praks iz tujine. Najboljši primer so našli v Avstriji (nov predor pod Brennerjem - čezmejni projekt). Pritiski so na tem, da vse finančne obveznosti prevzame proračun, sami pa so vnesli v sistem, da tisti, ki prehajajo skozi Slovenijo, pokrivajo stroške. Enako logiko so vpeljali v Avstriji. Evropski mehanizmi predvidevajo model navzkrižnega financiranja. Predvideno je tudi dodatno obdavčenje težkih tovornih vozil, to pa je pribitek, ki je predviden v Evropski direktivi (15 % na cestnino), da se bodo plačevale obveznosti od gradnje. Dejstvo je, da je Slovenija v razvoju zaostala. Kot primer je navedel južno železniško infrastrukturo. Potrebno se je odločiti za razvojni preskok, s tem, da se ne bremeni slovenskih davkoplačevalcev, ampak da se obremeni tiste, ki prehajajo skozi Slovenijo. Če se bo financiralo iz proračuna, je potrebno znižati prispevke za drugo infrastrukturo. Ta razvojni preskok z razbremenitvijo proračuna je potreben, saj je tudi potreben za razvoj tretje razvojne osi. Da sploh lahko kandidirajo pri EIB, morajo imeti subvencije (nepovratna evropska sredstva, kapitalski vložek partnerjev, sredstva EIB). Projekt izpolnjuje vse pogoje za kandidiranje. Zahtevnejši pa je proces pri EIB. Podpora iz političnega nivoja pa je pri tem relativno pomembna, pri čemer pomaga tudi EU komisarka, Violeta Bulc.
 
Predsednik ZDUS je povzel, da bo vlada z inženirji prišla do neke ocene - prva faza izpod milijarde evrov - da se ovržejo vsi dvomi na terenu, ki delajo zmešnjavo. Odprl je razpravo glede na predstavljeno.
 
Anka Tominšek je na podlagi prebranega v sredstvih javnega obveščanja in glede na opredelitev v Izoli, dobila drugačno sliko. Vprašala je, če bo vlada pripravila brošuro z jasnimi pojasnili, o pozitivnih učinkih izgradnje 2. tira. Državljani so soočeni z raznimi projekti. Spomnila je na TEŠ 6. Dodala je, da se po prebranem ne čudi dezinformacijam.
 
Mirko Miklavčič meni, da je projekt potreben. Pojavlja se vprašanje, če bo dovolj velika propustnost glede na globino tunelov, da bodo lahko šli kamioni na vagon ter da bi se na ta način zmanjšal promet na avtocesti. Vprašal je tudi, kaj bodo storili, če referendum uspe?
  
Jure Leben je odgovoril, da se pripravlja brošura za državljane. Kar se tiče tovornjakov na vlaku je dejal, da bo možno, saj se od Divače naprej že aktivno gradijo oz. nadgrajujejo različni odseki.
 
Metod Dragonja je dejal, da je 980 milijonov evrov namenjenih za prvi tir (z enim delom davka), polna dvotirnost mora biti nižja kot je sedanja etapa, vzpostavitev pogojev je ocenjena na 97 milijonov evrov. Projekt gledajo kot celoto - všteto je tudi to, kar je država že vložila do sedaj (v začetku leta približno 52 milijonov evrov). To naj bi bilo tudi natančno opredeljeno v tej brošuri. Natančno številko bodo poznali, ko bodo projekti v zaključni fazi (t.j. PZI, sedaj PGD). Ključni sta predračunska vrednost in viri financiranja. Ko bo to znano, bo tudi temu primerno dopolnjeno z realno vrednostjo. Računajo pa tudi na cenejše izvajalce in na končno ceno projekta pod milijardo evrov.
  
ZDUS podpira izgradnjo 2. tira. Ocenjujejo, da koalicija javnosti ni znala pravilno predstaviti načrta izgradnje 2. tira. Zato je opozicija lahko tudi zbirala podpise. 
 
Sklep: Mnenje Upravnega odbora ZDUS k projektu izgradnje 2. tira je pozitivno.
 
 
Več informacij:
Zveza društev upokojencev Slovenije
Anja Šonc
01/519-41-17  

 

aktualno vse

09.10.2017 - Vabilo na sejo Komisije za gospodarstvo in turizem

03.08.2017 - Stališča in pripombe k predlogu Zakona o demografskem rezervnem skladu

29.06.2017 - Zbor članov ZDUS ne podpira referenduma o 2. tiru

21.06.2017 - Izjava za javnost Zveze društev upokojencev Slovenije glede izgradnje 2. tira

31.05.2017 - Cerar pomiril dvome predstavnikov Zdus glede drugega tira

30.05.2017 - Sestanek s predsednikom Vlade na temo 2. tira

06.03.2017 - Predlog novele Zakona o SDH - pobuda civilne družbe

26.03.2014 - Vabilo na izredno 12. sejo Komisije za gospodarstvo ZDUS

19.09.2013 - Vabilo na izredno 9. sejo Komisije za gospodarstvo ZDUS

12.07.2013 - Vabilo na 8. sejo Komisije za gospodarstvo ZDUS