Aktualno

Generalni direktor Zpiza za STA: Trendi na pokojninskem področju spet vzpodbudni

14.11.2017
 
Image result for zpiz
 
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo, kot kaže po prvih desetih mesecih, za pokrivanje obveznosti letos iz državnega proračuna potreboval 138 milijonov evrov manj sredstev od načrtovanih. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je v pogovoru za STA ocenil, da so trendi vzpodbudni, tudi ko gre za število novih upokojencev.
 
Rast števila novih upokojencev je letos višja kot lani, a nižja od načrtovane. Po oceni bo letos rast števila starostnih upokojencev 1,2 odstotka, rast števila vseh pokojnin skupaj pa 0,4 odstotka. To bo druga najnižja rast od osamosvojitve, je dejal.
 
Temu po njegovih besedah botruje zadnja pokojninska reforma, ki je med drugim ukinila dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka, znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, uvedla institut pokojninske dobe brez dokupa in postopno strožje pogoje upokojevanja.
 
Na nižjo rast upokojevanja vpliva še ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po izpolnitvi predpisanih pogojev za starostno pokojnino, predvsem pa od 1. januarja 2016 pokojninska novela, ki je razširila krog zavarovancev, ki lahko uveljavijo izplačilo 20 odstotkov pokojnine ob izpolnjevanju pogojev.
 
Izhod iz krize je dodatno prispeval h kasnejšemu odhodu v pokoj. Poleg tega se sicer zelo postopno spreminja razmišljanje zavarovancev o tem, kdaj v pokoj.
 
Ker se bliža konec leta, je Papež izpostavil, da je upokojitev v začetku leta 2018 ugodnejša kot konec leta 2017. Predvidena rast plač letos je namreč približno dva odstotka, kar se bo odražalo v ugodnejših valorizacijskih količnikih. "Povedano bolj plastično: upokojitev 1. januarja 2018 je lahko za približno dva odstotka ugodnejša od upokojitve 31. decembra 2017," je ilustriral.
 
Po njegovih besedah vsak, ki gre v pokoj, upa, da bo pokojnino lahko dolgo užival. Lani je bilo povprečje tistih, ki jim je pravica do starostne pokojnine prenehala, pri ženskah dobrih 24 let, pri moških 17 let in sedem mesecev. Predlagal je, da se tisti, ki so v dvomu in potrebujejo dodatne informacije, za pojasnila obrnejo na strokovne delavce Zpiza.
 
Upokojenci vse bolj občutijo boljše gospodarske kazalce. Posledica tega je bila sprememba zakonodaje, po kateri je bila oktobra izplačana zagotovljena pokojnina 500 evrov vsem, ki so se starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, predpisano za starostno pokojnino pri najnižji starosti oz. brez starostnega pogoja, ko ta še ni bil predpisan. Dobrih 52.600 upravičencev je dobilo v povprečju 26 evrov več.
 
Na Zpizu se soočajo z nezadovoljstvom tistih, ki jih je sprememba izločila, med katerimi so prejemniki predčasne, vdovske in družinske pokojnine. Prizadete se počutijo tudi tisti, ki so se upokojevali po strožjih pogojih in kljub daljši pokojninski dobi niso med upravičenci, medtem ko upokojeni po milejši zakonodaji kljub krajši pokojninski dobi so.
 
Nekateri so bili razočarani ob določitvi pogojev za izplačilo letošnjega letnega dodatka, ki so ga prvič po sprejetju varčevalnega zakona sicer dobili vsi upokojenci ne glede na višino pokojnine. Zpiz je namreč pri višini pokojnine prvikrat upošteval pokojnino ali njen del, ki ga posamezniki prejemajo iz tujine. Nekateri so zato dobili manjši dodatek. Zpizu je novost prinesla dobrih šest milijonov evrov prihranka. Papež je poudaril, da gre za pravičnejšo ureditev od prejšnje.
 
Pozdravlja zadnjo pokojninsko novelo, po kateri se bo čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do konca leta 2012 štel kot pokojninska doba brez dokupa. A rešitev po njegovih besedah le delno odpravlja pomanjkljivosti reforme, ki je tako pridobljeni dobi dala manj ugoden status - upokojitev je omogočila kasneje oz. je bila pokojnina manj ugodna, saj je postala namesto starostne predčasna.
 
"Reforma ni črtala pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje, kar vse prevečkrat napačno slišimo v medijih," je opozoril.
 
Zpiz bo po novem delavca in delodajalca, če niso obračunani prispevki, o tem obvestil. Prav tako bo s tem seznanil finančno upravo in inšpektorat za delo. Obdobje, za katero obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen, se bo delavcu štelo v pokojninsko dobo.
 
Pravna varnost delavcev bo večja, ker bo pritisk na delodajalce močnejši. Delavci bodo obveščeni, da delodajalec ni izpolnil obveznosti, je izpostavil Papež.
 
Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k sprejetju novele, ki ni prevalila bremena za priznanje pokojninske dobe na delavca. Pač pa bo morala država prek svojih ustanov zagotoviti, da bodo prispevki obračunani in plačani.
 
Številne zakonske novosti so Zpizu prinesle dodatno delo. Veliko ga je grozilo tudi po prvotnem predlogu zakona o zdravstvenem varstvu, saj bi izplačilo nadomestila za nezmožnost za delo v trajanju več od 12 oziroma 18 mesecev prenesli z zdravstvene blagajne na Zpiz. Po Papeževem pojasnilu tu ni bistveno vprašanje povečanja dela, ampak finančnih učinkov, ki jih ni nihče izračunal.
 
Namen je bil po njegovih besedah le prenos izplačila nadomestil z ene blagajne na drugo, kar bi po oceni Zpiza imelo negativne učinke za pokojninsko blagajno. A po zadnjih informacijah do tega prenosa naj ne bi prišlo, je povedal.
 
Manj posluha za njihova opozorila je bilo pri oblikovanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Papež je pričakoval, da se bo z uvedbo dolgotrajne oskrbe oblikoval dolgo napovedovani enotni izvedenski organ, da bi zdravniki izvedenci odločali o bolniški odsotnosti, invalidskem zavarovanju, postopkih za zaposlovanje in dolgotrajni oskrbi.
 
Postopke bi izvajali hitreje in bolj strokovno, z ustrezno ureditvijo statusa zdravnikov izvedencev pa bi lažje pridobili nove, ki jih primanjkuje tako v zdravstvenem kot pokojninskem zavodu, je izpostavil. Še vedno si prizadeva za vzpostavitev enotnega izvedenskega organa.
 
Presenetilo ga je tudi, da bo ocenjevanje potrebe po dolgotrajni oskrbi brez zdravnikov. Po njegovih besedah je namreč zdravnik tisti, ki je "glavni kompetenten za ocenjevanje posameznikovega zdravstvenega stanja, od katerega so v veliki meri odvisne tudi pravice".
 
V času, ko bo pritisk na Zpiz največji, naj bi po reformi potrebna sredstva prispeval demografski sklad. Papež svari, da bo učinek sklada manjši, kot morda nekateri pričakujejo. "Če ne bodo zagotovljeni dodatni viri, ne bo mogel dolgoročno zagotavljati ustreznih sredstev," je opozoril.
 
Pokojninska blagajna bo po njegovi oceni vzdržna do leta 2022 ali 2023. Že prej bo treba pripraviti spremembe, ki bodo naslovile demografske izzive. "Zelo pomembno je, da bi bila zakonodaja s tako pomembnega področja sprejeta vsaj pol leta pred uveljavitvijo, da bi imeli ljudje čas, da se v miru in ne čez noč pripravijo oz. odločijo, kaj bodo storili," je pozval.
 
Spomnil je, da sta bili zadnji reformi sprejeti le nekaj dni pred uveljavitvijo in marsikdo se je v naglici in nevednosti napačno odločil. Do določene mere je mogoče na demografske izzive odgovoriti s priseljevanjem, a postopnemu dvigovanju upokojitvene starosti in daljšemu ostajanju v zaposlitvi ne bo mogoče ubežati.
 
Vir: STA

aktualno vse

22.12.2017 - Uspehi ZDUS in članstva v letu 2017

21.12.2017 - Na področju LGBT po mnenju udeležencev okrogle mize velika neozaveščenost

21.12.2017 - Finančni načrt Zpiza za leto 2018 predvideva 3,3-odstotno uskladitev pokojnin

21.12.2017 - Vabilo za sodelovanje v raziskavi Medicinske fakultete UL

21.12.2017 - Program Starejši za starejše v DU Senovo

20.12.2017 - Biti in ostati moramo enotna medgeneracijska družba

19.12.2017 - Vsakoletno srečanje starostnikov DU PIRAN

19.12.2017 - Mestna zveza upokojencev Ljubljana prejela priznanje Športne zveze Ljubljane

18.12.2017 - Dober dan: Nismo za staro šaro!

18.12.2017 - Odvetniki bodo ta teden nudili brezplačno svetovanje in mediacije

18.12.2017 - Varuh za neodvisen izvedenski organ pri pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju

15.12.2017 - Strokovni posvet »Položaj LGBT-starejših oseb v Sloveniji«

15.12.2017 - Zahteva ZDUS po rednem usklajevanju pokojnin

15.12.2017 - Naziv in listina Častni član ZDUS podeljen Rožci Šonc

14.12.2017 - DZ o predlogu prenove množičnega vrednotenja nepremičnin

14.12.2017 - Predsednik novoizvoljenega DS Alojz Kovšca

14.12.2017 - Program Dora odslej tudi za ženske iz koroških in savinjsko-šaleških občin

14.12.2017 - Podpis dogovora o medgeneracijskem sodelovanju

13.12.2017 - Na Kokrici je bil tradicionalni Dan pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske

13.12.2017 - Slovo od projekta Kooperative – iCareCoops

13.12.2017 - Skupščina ZZZS ni sprejela finančnega načrta za leto 2018

12.12.2017 - Za Nussdorferjevo izziv zagovorništvo otrok, za Lobnika ozaveščanje o diskriminaciji

12.12.2017 - Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdravja – Društvo upokojencev Brestanica

12.12.2017 - S kampanjo Sobivamo po Sloveniji

12.12.2017 - Nasilje nad starejšimi

12.12.2017 - Bizjak Mlakarjeva kritična do zanemarjanja področja starejših; Kopač Mrakova napoveduje izboljšanja

11.12.2017 - Srečanje predsednika ZDUS s seniorji SMC

11.12.2017 - Srečanje vodstva ZDUS z Zagovornikom načela enakosti

11.12.2017 - Ob mednarodnem dnevu se vrstijo pozivi k spoštovanju človekovih pravic vseh

11.12.2017 - Vabilo za medije ob Dnevu ZDUS

11.12.2017 - Vabilo na shod prekarcev v podporo delavkam in delavcem v trafikah

09.12.2017 - Predstavniki upokojenskih društev in zvez iz drugih držav na FŽO 2017

09.12.2017 - Ob zaključku leta PZDU Gorenjske za leto 2017

08.12.2017 - Osrednjepokrajinska zveza društev upokojencev v letu 2017

08.12.2017 - Primorske novice: Vroča juha

08.12.2017 - Naročniških razmerij ne sklepajte samo po telefonu!

08.12.2017 - Slavnostna podelitev nagrad in priznanj na področju socialnega varstva

07.12.2017 - Inovacije v zdravstvu naj izhajajo iz potreb bolnikov

07.12.2017 - Vlada o strategiji razvoja Slovenije do 2030

07.12.2017 - Vlada potrdila dvig nadomestila za invalidnost

07.12.2017 - Na okrogli mizi za zavedanje in spoštovanje človekovih pravic

06.12.2017 - Ne pozabite! 0,5 % dohodnine lahko tudi letos podarite ZDUS

06.12.2017 - Prostovoljstvo po mnenju predsednice Slovenske filantropije most med ljudmi in skupnostjo

06.12.2017 - Vedno težje gmotne razmere slovenskih upokojencev

06.12.2017 - Ministrica pri nas

06.12.2017 - Na posvetu za ustrezne odzive na demografske spremembe

06.12.2017 - Podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem

05.12.2017 - Izzivi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin

05.12.2017 - Z resolucijo programa duševnega zdravja več vlaganja v primar in preventivo

05.12.2017 - Mednarodni dan prostovoljstva pod geslom Prostovoljci tukaj in povsod pomagajo prvi

05.12.2017 - Delo: Starost, spol in revščina

05.12.2017 - Svet ZN za človekove pravice bo prihodnje leto vodil slovenski stalni predstavnik pri ZN

05.12.2017 - Z novim letom pri največjih operaterjih zvišanje cen

05.12.2017 - Zakonu za reševanje stanovanjske problematike invalidsko upokojenih policistov in veteranov na odboru velika podpora

04.12.2017 - Simbioza BTC City Lab: Vrata v informacijsko družbo za starejše

04.12.2017 - Sestanek med ZDU »Kozjansko« in vodstvom ZDUS ter PZDU

04.12.2017 - Teme staranja in položaj starejših v mednarodnih aktivnostih

04.12.2017 - Predstavitev DU Črnuče

04.12.2017 - Podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem

03.12.2017 - Božiček za starejše (projekt Božiček za en dan)