Aktualno

Generalni direktor Zpiza za STA: Trendi na pokojninskem področju spet vzpodbudni

14.11.2017
 
Image result for zpiz
 
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo, kot kaže po prvih desetih mesecih, za pokrivanje obveznosti letos iz državnega proračuna potreboval 138 milijonov evrov manj sredstev od načrtovanih. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je v pogovoru za STA ocenil, da so trendi vzpodbudni, tudi ko gre za število novih upokojencev.
 
Rast števila novih upokojencev je letos višja kot lani, a nižja od načrtovane. Po oceni bo letos rast števila starostnih upokojencev 1,2 odstotka, rast števila vseh pokojnin skupaj pa 0,4 odstotka. To bo druga najnižja rast od osamosvojitve, je dejal.
 
Temu po njegovih besedah botruje zadnja pokojninska reforma, ki je med drugim ukinila dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka, znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, uvedla institut pokojninske dobe brez dokupa in postopno strožje pogoje upokojevanja.
 
Na nižjo rast upokojevanja vpliva še ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po izpolnitvi predpisanih pogojev za starostno pokojnino, predvsem pa od 1. januarja 2016 pokojninska novela, ki je razširila krog zavarovancev, ki lahko uveljavijo izplačilo 20 odstotkov pokojnine ob izpolnjevanju pogojev.
 
Izhod iz krize je dodatno prispeval h kasnejšemu odhodu v pokoj. Poleg tega se sicer zelo postopno spreminja razmišljanje zavarovancev o tem, kdaj v pokoj.
 
Ker se bliža konec leta, je Papež izpostavil, da je upokojitev v začetku leta 2018 ugodnejša kot konec leta 2017. Predvidena rast plač letos je namreč približno dva odstotka, kar se bo odražalo v ugodnejših valorizacijskih količnikih. "Povedano bolj plastično: upokojitev 1. januarja 2018 je lahko za približno dva odstotka ugodnejša od upokojitve 31. decembra 2017," je ilustriral.
 
Po njegovih besedah vsak, ki gre v pokoj, upa, da bo pokojnino lahko dolgo užival. Lani je bilo povprečje tistih, ki jim je pravica do starostne pokojnine prenehala, pri ženskah dobrih 24 let, pri moških 17 let in sedem mesecev. Predlagal je, da se tisti, ki so v dvomu in potrebujejo dodatne informacije, za pojasnila obrnejo na strokovne delavce Zpiza.
 
Upokojenci vse bolj občutijo boljše gospodarske kazalce. Posledica tega je bila sprememba zakonodaje, po kateri je bila oktobra izplačana zagotovljena pokojnina 500 evrov vsem, ki so se starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, predpisano za starostno pokojnino pri najnižji starosti oz. brez starostnega pogoja, ko ta še ni bil predpisan. Dobrih 52.600 upravičencev je dobilo v povprečju 26 evrov več.
 
Na Zpizu se soočajo z nezadovoljstvom tistih, ki jih je sprememba izločila, med katerimi so prejemniki predčasne, vdovske in družinske pokojnine. Prizadete se počutijo tudi tisti, ki so se upokojevali po strožjih pogojih in kljub daljši pokojninski dobi niso med upravičenci, medtem ko upokojeni po milejši zakonodaji kljub krajši pokojninski dobi so.
 
Nekateri so bili razočarani ob določitvi pogojev za izplačilo letošnjega letnega dodatka, ki so ga prvič po sprejetju varčevalnega zakona sicer dobili vsi upokojenci ne glede na višino pokojnine. Zpiz je namreč pri višini pokojnine prvikrat upošteval pokojnino ali njen del, ki ga posamezniki prejemajo iz tujine. Nekateri so zato dobili manjši dodatek. Zpizu je novost prinesla dobrih šest milijonov evrov prihranka. Papež je poudaril, da gre za pravičnejšo ureditev od prejšnje.
 
Pozdravlja zadnjo pokojninsko novelo, po kateri se bo čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do konca leta 2012 štel kot pokojninska doba brez dokupa. A rešitev po njegovih besedah le delno odpravlja pomanjkljivosti reforme, ki je tako pridobljeni dobi dala manj ugoden status - upokojitev je omogočila kasneje oz. je bila pokojnina manj ugodna, saj je postala namesto starostne predčasna.
 
"Reforma ni črtala pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje, kar vse prevečkrat napačno slišimo v medijih," je opozoril.
 
Zpiz bo po novem delavca in delodajalca, če niso obračunani prispevki, o tem obvestil. Prav tako bo s tem seznanil finančno upravo in inšpektorat za delo. Obdobje, za katero obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen, se bo delavcu štelo v pokojninsko dobo.
 
Pravna varnost delavcev bo večja, ker bo pritisk na delodajalce močnejši. Delavci bodo obveščeni, da delodajalec ni izpolnil obveznosti, je izpostavil Papež.
 
Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k sprejetju novele, ki ni prevalila bremena za priznanje pokojninske dobe na delavca. Pač pa bo morala država prek svojih ustanov zagotoviti, da bodo prispevki obračunani in plačani.
 
Številne zakonske novosti so Zpizu prinesle dodatno delo. Veliko ga je grozilo tudi po prvotnem predlogu zakona o zdravstvenem varstvu, saj bi izplačilo nadomestila za nezmožnost za delo v trajanju več od 12 oziroma 18 mesecev prenesli z zdravstvene blagajne na Zpiz. Po Papeževem pojasnilu tu ni bistveno vprašanje povečanja dela, ampak finančnih učinkov, ki jih ni nihče izračunal.
 
Namen je bil po njegovih besedah le prenos izplačila nadomestil z ene blagajne na drugo, kar bi po oceni Zpiza imelo negativne učinke za pokojninsko blagajno. A po zadnjih informacijah do tega prenosa naj ne bi prišlo, je povedal.
 
Manj posluha za njihova opozorila je bilo pri oblikovanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Papež je pričakoval, da se bo z uvedbo dolgotrajne oskrbe oblikoval dolgo napovedovani enotni izvedenski organ, da bi zdravniki izvedenci odločali o bolniški odsotnosti, invalidskem zavarovanju, postopkih za zaposlovanje in dolgotrajni oskrbi.
 
Postopke bi izvajali hitreje in bolj strokovno, z ustrezno ureditvijo statusa zdravnikov izvedencev pa bi lažje pridobili nove, ki jih primanjkuje tako v zdravstvenem kot pokojninskem zavodu, je izpostavil. Še vedno si prizadeva za vzpostavitev enotnega izvedenskega organa.
 
Presenetilo ga je tudi, da bo ocenjevanje potrebe po dolgotrajni oskrbi brez zdravnikov. Po njegovih besedah je namreč zdravnik tisti, ki je "glavni kompetenten za ocenjevanje posameznikovega zdravstvenega stanja, od katerega so v veliki meri odvisne tudi pravice".
 
V času, ko bo pritisk na Zpiz največji, naj bi po reformi potrebna sredstva prispeval demografski sklad. Papež svari, da bo učinek sklada manjši, kot morda nekateri pričakujejo. "Če ne bodo zagotovljeni dodatni viri, ne bo mogel dolgoročno zagotavljati ustreznih sredstev," je opozoril.
 
Pokojninska blagajna bo po njegovi oceni vzdržna do leta 2022 ali 2023. Že prej bo treba pripraviti spremembe, ki bodo naslovile demografske izzive. "Zelo pomembno je, da bi bila zakonodaja s tako pomembnega področja sprejeta vsaj pol leta pred uveljavitvijo, da bi imeli ljudje čas, da se v miru in ne čez noč pripravijo oz. odločijo, kaj bodo storili," je pozval.
 
Spomnil je, da sta bili zadnji reformi sprejeti le nekaj dni pred uveljavitvijo in marsikdo se je v naglici in nevednosti napačno odločil. Do določene mere je mogoče na demografske izzive odgovoriti s priseljevanjem, a postopnemu dvigovanju upokojitvene starosti in daljšemu ostajanju v zaposlitvi ne bo mogoče ubežati.
 
Vir: STA

aktualno vse

10.12.2019 - Izjava ob Mednarodnem dnevu človekovih pravic

10.12.2019 - Nikoli prestar za človekove pravice: nova komisija lahko pomaga izkoreniniti starizem!

09.12.2019 - Rokodelske delavnice Delfin 2019 v Izoli – RDD 2019

06.12.2019 - Statistično poročilo za leto 2019

28.11.2019 - Državnemu svetu predlog za veto na ZUPPJS2021

28.11.2019 - Pripombe ZDUS na predlog stanovanjskega zakona

22.11.2019 - PZDU Ljubljana z okolico včlanjena v ZDUS

22.11.2019 - Sistemski zakon je potrebno spoštovati

21.11.2019 - Mnenje strokovnega sveta in vodstva ZDUS

15.11.2019 - Donacija Lek d.d. delovanju programa Starejši za starejše

11.11.2019 - Stališče ZDUS glede Zakona o dolgotrajni oskrbi

11.11.2019 - Fotografski natečaj Dnevi medgeneracijskega sožitja 2020

11.11.2019 - Medgeneracijski natečaj za oblikovanje voščilnice 2020 "Moja hiška"

11.11.2019 - Medgeneracijski natečaj za izdelavo vezenega prtička 2020 "Ljubo doma kdor ga ima"

11.11.2019 - Prijave za Oder Sožitja na Dnevih medgeneracijskega sožitja 2020

30.10.2019 - Razpis za sofinanciranje organiziranih letovanj DU v hotelu Delfin, Izola v letu 2019

28.10.2019 - Zaključki strokovnega programa Dnevov medgeneracijskega sožitja 2019

11.10.2019 - Poslanci "Odzujfani" - Upokojenci vedno bolj "Zazujfani"

01.10.2019 - Izjava ob Mednarodnem dnevu starejših

01.10.2019 - Zahteve ZDUS za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v letu 2020

30.09.2019 - Razpis za Rokodelske delavnice Delfin 2019

26.09.2019 - Brošura Simbioza giba 2019 - jesen 2019

25.09.2019 - Nov Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov in novo pristopno člansko izjavo za včlanitev v društva.

24.09.2019 - Razpis o volitvah v ZDUS za preostalo mandatno obdobje 2019 - 2023 za dva podpredsednika ZDUS

20.09.2019 - Delavnica "Starejši pešči varni v prometu"

18.09.2019 - Revizijsko poročilo Računskega sodišča Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.

02.09.2019 - Seznanitev z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

28.08.2019 - Recept za zdravo življenje z gibanjem in športom

21.08.2019 - 4. DRAMSKE DELAVNICE ZDUS 27. september - 30. september 2019

21.08.2019 - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor

20.08.2019 - Studio ob 17ih - Prostovoljstvo v Sloveniji

07.08.2019 - Intervju s predsednikom Zveze DUS Janezom Sušnikom

01.08.2019 - Približuje se rok za oddajo predlogov za priznanja ZDUS za leto 2019

31.07.2019 - Pripombe k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini

24.07.2019 - Zveza DUS je v letu 2018 veliko aktivnosti izvedla s pomočjo prostovoljcev, posebej v okviru programa Starejši za starejše.

19.07.2019 - Razpis za izbor ljubiteljskih mojstric in mojstrov rokodelskih izdelkov, ki bodo vodili rokodelske delavnice Delfin 2019 – RDD 2019 1 in RDD 2019 2 V hotelu Delfin v Izoli

26.06.2019 - Intervju z gospo Rožco Šonc, vodjo programa Starejši za starejše

20.06.2019 - 13. volilni zbor članov Zveze društev upokojencev Slovenije

17.06.2019 - Ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi.

31.05.2019 - Razpis za sofinanciranje mednarodnega sodelovanja društev upokojencev (DU) v letu 2019

31.05.2019 - Poziv Ministrstvu za zdravje, da predstavi Zvezi društev upokojencev Slovenije sedanje in načrtovane aktivnosti v zvezi s pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi

24.05.2019 - Pričetek postopka za zbiranje predlogov za priznanja ZDUS v letu 2019

20.05.2019 - Letno poročilo Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2018

29.04.2019 - Mednarodni dan medgeneracijske solidarnosti

03.04.2019 - Postopek za imenovanje članov Upravnega odbora Vzajemnega pokojninskega sklada za mandatno obdobje 2019 - 2023

03.04.2019 - Razpis o volitvah in imenovanjih v Zvezi društev upokojencev Slovenije za mandatno obdobje 2019 - 2023

03.04.2019 - Peticija za ureditev dolgotrajne oskrbe kot nove in posebne veje socialne varnosti

15.02.2019 - Izšel napovednik programa prvih Dnevov medgeneracijskega sožitja

11.02.2019 - Z vlakom ugodno na Dneve medgeneracijskega sožitja! (14. - 16. 5., Gospodarsko razstavišče, Ljubljana)

08.02.2019 - Srečanje predsednika DZ mag. Dejana Židana in predsednika ZDUS Janeza Sušnika

08.01.2019 - Nov ZDUS-ov projekt »Dnevi medgeneracijskega sožitja«

21.12.2018 - Novoletno voščilo!

19.12.2018 - Obvestilo o sklepu Zbora članov ZDUS z dne 18.12.2018

11.12.2018 - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic

10.12.2018 - Vabilo na predstavitev knjige Simone de Beauvoir - Starost

06.12.2018 - Ukrepi ZDUS za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev 2018-2019

06.12.2018 - Brezplačne delavnice "E-Napotnica"

06.12.2018 - Odziv ZDUS na pismo organizatorja Festivala za tretje življenjsko obdobje

05.12.2018 - Poslanica ZDUS ob mednarodnem dnevu prostovoljstva

05.12.2018 - Anketa o uporabi spletne strani ZDUS