Aktualno

Generalni direktor Zpiza za STA: Trendi na pokojninskem področju spet vzpodbudni

14.11.2017
 
Image result for zpiz
 
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo, kot kaže po prvih desetih mesecih, za pokrivanje obveznosti letos iz državnega proračuna potreboval 138 milijonov evrov manj sredstev od načrtovanih. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je v pogovoru za STA ocenil, da so trendi vzpodbudni, tudi ko gre za število novih upokojencev.
 
Rast števila novih upokojencev je letos višja kot lani, a nižja od načrtovane. Po oceni bo letos rast števila starostnih upokojencev 1,2 odstotka, rast števila vseh pokojnin skupaj pa 0,4 odstotka. To bo druga najnižja rast od osamosvojitve, je dejal.
 
Temu po njegovih besedah botruje zadnja pokojninska reforma, ki je med drugim ukinila dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka, znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, uvedla institut pokojninske dobe brez dokupa in postopno strožje pogoje upokojevanja.
 
Na nižjo rast upokojevanja vpliva še ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po izpolnitvi predpisanih pogojev za starostno pokojnino, predvsem pa od 1. januarja 2016 pokojninska novela, ki je razširila krog zavarovancev, ki lahko uveljavijo izplačilo 20 odstotkov pokojnine ob izpolnjevanju pogojev.
 
Izhod iz krize je dodatno prispeval h kasnejšemu odhodu v pokoj. Poleg tega se sicer zelo postopno spreminja razmišljanje zavarovancev o tem, kdaj v pokoj.
 
Ker se bliža konec leta, je Papež izpostavil, da je upokojitev v začetku leta 2018 ugodnejša kot konec leta 2017. Predvidena rast plač letos je namreč približno dva odstotka, kar se bo odražalo v ugodnejših valorizacijskih količnikih. "Povedano bolj plastično: upokojitev 1. januarja 2018 je lahko za približno dva odstotka ugodnejša od upokojitve 31. decembra 2017," je ilustriral.
 
Po njegovih besedah vsak, ki gre v pokoj, upa, da bo pokojnino lahko dolgo užival. Lani je bilo povprečje tistih, ki jim je pravica do starostne pokojnine prenehala, pri ženskah dobrih 24 let, pri moških 17 let in sedem mesecev. Predlagal je, da se tisti, ki so v dvomu in potrebujejo dodatne informacije, za pojasnila obrnejo na strokovne delavce Zpiza.
 
Upokojenci vse bolj občutijo boljše gospodarske kazalce. Posledica tega je bila sprememba zakonodaje, po kateri je bila oktobra izplačana zagotovljena pokojnina 500 evrov vsem, ki so se starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, predpisano za starostno pokojnino pri najnižji starosti oz. brez starostnega pogoja, ko ta še ni bil predpisan. Dobrih 52.600 upravičencev je dobilo v povprečju 26 evrov več.
 
Na Zpizu se soočajo z nezadovoljstvom tistih, ki jih je sprememba izločila, med katerimi so prejemniki predčasne, vdovske in družinske pokojnine. Prizadete se počutijo tudi tisti, ki so se upokojevali po strožjih pogojih in kljub daljši pokojninski dobi niso med upravičenci, medtem ko upokojeni po milejši zakonodaji kljub krajši pokojninski dobi so.
 
Nekateri so bili razočarani ob določitvi pogojev za izplačilo letošnjega letnega dodatka, ki so ga prvič po sprejetju varčevalnega zakona sicer dobili vsi upokojenci ne glede na višino pokojnine. Zpiz je namreč pri višini pokojnine prvikrat upošteval pokojnino ali njen del, ki ga posamezniki prejemajo iz tujine. Nekateri so zato dobili manjši dodatek. Zpizu je novost prinesla dobrih šest milijonov evrov prihranka. Papež je poudaril, da gre za pravičnejšo ureditev od prejšnje.
 
Pozdravlja zadnjo pokojninsko novelo, po kateri se bo čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do konca leta 2012 štel kot pokojninska doba brez dokupa. A rešitev po njegovih besedah le delno odpravlja pomanjkljivosti reforme, ki je tako pridobljeni dobi dala manj ugoden status - upokojitev je omogočila kasneje oz. je bila pokojnina manj ugodna, saj je postala namesto starostne predčasna.
 
"Reforma ni črtala pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje, kar vse prevečkrat napačno slišimo v medijih," je opozoril.
 
Zpiz bo po novem delavca in delodajalca, če niso obračunani prispevki, o tem obvestil. Prav tako bo s tem seznanil finančno upravo in inšpektorat za delo. Obdobje, za katero obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen, se bo delavcu štelo v pokojninsko dobo.
 
Pravna varnost delavcev bo večja, ker bo pritisk na delodajalce močnejši. Delavci bodo obveščeni, da delodajalec ni izpolnil obveznosti, je izpostavil Papež.
 
Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k sprejetju novele, ki ni prevalila bremena za priznanje pokojninske dobe na delavca. Pač pa bo morala država prek svojih ustanov zagotoviti, da bodo prispevki obračunani in plačani.
 
Številne zakonske novosti so Zpizu prinesle dodatno delo. Veliko ga je grozilo tudi po prvotnem predlogu zakona o zdravstvenem varstvu, saj bi izplačilo nadomestila za nezmožnost za delo v trajanju več od 12 oziroma 18 mesecev prenesli z zdravstvene blagajne na Zpiz. Po Papeževem pojasnilu tu ni bistveno vprašanje povečanja dela, ampak finančnih učinkov, ki jih ni nihče izračunal.
 
Namen je bil po njegovih besedah le prenos izplačila nadomestil z ene blagajne na drugo, kar bi po oceni Zpiza imelo negativne učinke za pokojninsko blagajno. A po zadnjih informacijah do tega prenosa naj ne bi prišlo, je povedal.
 
Manj posluha za njihova opozorila je bilo pri oblikovanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Papež je pričakoval, da se bo z uvedbo dolgotrajne oskrbe oblikoval dolgo napovedovani enotni izvedenski organ, da bi zdravniki izvedenci odločali o bolniški odsotnosti, invalidskem zavarovanju, postopkih za zaposlovanje in dolgotrajni oskrbi.
 
Postopke bi izvajali hitreje in bolj strokovno, z ustrezno ureditvijo statusa zdravnikov izvedencev pa bi lažje pridobili nove, ki jih primanjkuje tako v zdravstvenem kot pokojninskem zavodu, je izpostavil. Še vedno si prizadeva za vzpostavitev enotnega izvedenskega organa.
 
Presenetilo ga je tudi, da bo ocenjevanje potrebe po dolgotrajni oskrbi brez zdravnikov. Po njegovih besedah je namreč zdravnik tisti, ki je "glavni kompetenten za ocenjevanje posameznikovega zdravstvenega stanja, od katerega so v veliki meri odvisne tudi pravice".
 
V času, ko bo pritisk na Zpiz največji, naj bi po reformi potrebna sredstva prispeval demografski sklad. Papež svari, da bo učinek sklada manjši, kot morda nekateri pričakujejo. "Če ne bodo zagotovljeni dodatni viri, ne bo mogel dolgoročno zagotavljati ustreznih sredstev," je opozoril.
 
Pokojninska blagajna bo po njegovi oceni vzdržna do leta 2022 ali 2023. Že prej bo treba pripraviti spremembe, ki bodo naslovile demografske izzive. "Zelo pomembno je, da bi bila zakonodaja s tako pomembnega področja sprejeta vsaj pol leta pred uveljavitvijo, da bi imeli ljudje čas, da se v miru in ne čez noč pripravijo oz. odločijo, kaj bodo storili," je pozval.
 
Spomnil je, da sta bili zadnji reformi sprejeti le nekaj dni pred uveljavitvijo in marsikdo se je v naglici in nevednosti napačno odločil. Do določene mere je mogoče na demografske izzive odgovoriti s priseljevanjem, a postopnemu dvigovanju upokojitvene starosti in daljšemu ostajanju v zaposlitvi ne bo mogoče ubežati.
 
Vir: STA

aktualno vse

25.11.2017 - Decembrski dogodki v Gostilni Pri kolovratu

24.11.2017 - Različni načini bivanja v starosti

24.11.2017 - Kako je živeti v stanovanjski skupnosti starejših?

24.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo Sobivamo v Murski Soboti

23.11.2017 - Sestanek vodstva ZDUS s predstavniki Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije

22.11.2017 - S patentiranim izvlečkom vej slovenske bele jelke - Belinal®, znižajte glikemični indeks obrokov

22.11.2017 - Stališča in predlogi ZDUS k Osnutku Zakona o dolgotrajni oskrbi

22.11.2017 - Ključna krepitev vloge primarnega zdravstva

22.11.2017 - Krhkih desetina starejših od 60 let in četrtina starejših od 80 let

22.11.2017 - Varuhinja: Nasilje nad ženskami moramo obravnavati z ničelno toleranco

21.11.2017 - Na osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi skoraj sto pripomb

21.11.2017 - Primorske novice: Kopitarjevi čevlji

20.11.2017 - Sestanek z dr. Igorjem Šoltesom

20.11.2017 - Sestanek vodstva ZDUS s predstavniki mladinskih organizacij

16.11.2017 - Za kakovostno bivanje starejših ključna zagotovitev varnosti in zasebnosti

16.11.2017 - Svetovni dan ozaveščanja o raku trebušne slinavke

16.11.2017 - Večer: Bonbončki

15.11.2017 - Opozicija kritična do proračuna, koalicijo veseli presežek

15.11.2017 - Okrogla miza projekta Sobivamo

15.11.2017 - Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi po oceni skupnosti socialnih zavodov zvišuje plačilo za dom

15.11.2017 - Prvi kulturni bazar v regiji

14.11.2017 - Vabilo na srečanje - »Dolgotrajna oskrba"

14.11.2017 - Ljubljančani od danes do nujne medicinske pomoči v novih prostorih

14.11.2017 - Zdravila za sladkorno bolezen prejema skoraj 110.000 Slovencev, število bolnikov skokovito raste

14.11.2017 - Cerar o stanovanjski politiki: Nastavki so, treba paziti tudi na javne finance

14.11.2017 - Generalni direktor Zpiza za STA: Trendi na pokojninskem področju spet vzpodbudni

13.11.2017 - Kuštrin po sestanku pri premierju Cerarju verjame, da bodo našli pot k rešitvi

13.11.2017 - V enomesečno javno razpravo pravilnik čakalnih seznamih in najdaljših čakalnih dobah v zdravstvu

13.11.2017 - Objavljen je bil razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov

13.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo Združenja ONKO NET

10.11.2017 - Okrogla miza o enakosti pri delu

10.11.2017 - Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje spet kot pred letom 2013

10.11.2017 - Literarni večer gorenjskih ustvarjalcev v Trzinu

09.11.2017 - Je nasilje nad starejšimi problem starih in mladih?

09.11.2017 - Kolar Celarčeva za STA: Zdravstvo ni brez napak, a tudi ni v razsulu

09.11.2017 - Predstavitev in pogovor o sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji 15. 11. 2017

09.11.2017 - Državni zbor na današnji izredni seji med drugim o noveli pokojninskega zakona

08.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo: Samomori med starejšimi

08.11.2017 - Tradicionalno srečanje upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje

08.11.2017 - Letni posvet o izobraževanju odraslih 2017

08.11.2017 - Oporoka, kako je s tem?

07.11.2017 - Kako si Slovenec kupi stanovanje?

07.11.2017 - V Spodnjem Podravju več partnerjev skupaj v reševanje problematike demence

07.11.2017 - Vabilo na dogodka v okviru Prometnega dne 2017

06.11.2017 - Predsedniške volitve: Upokojenci in mladi od predsednika pričakujejo zavzemanje za njihove interese

06.11.2017 - OECD svari pred vse večjimi neenakostmi med starejšimi v prihodnosti

06.11.2017 - Ta teden akcija Slovenija piha 0,0

06.11.2017 - Referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo

27.10.2017 - Odbor za delo soglasno podprl novelo pokojninskega zakona

27.10.2017 - Strategija razvoja Slovenije 2030

27.10.2017 - Ste 0,0 šofer?

26.10.2017 - Hrano, ki jo zavržemo, plačamo trikrat

26.10.2017 - Slovenski notarji bodo danes nudili brezplačne nasvete

26.10.2017 - Vlada med drugim o posodobitvi zakonodaje na področju izvršbe

26.10.2017 - Do leta 2020 za sedem milijonov evrov investicij v socialno varstvene zavode in domove za starostnike

26.10.2017 - Za demenci prijazno družbo

25.10.2017 - Končno testiranje v projektu Kooperative – iCareCoops

25.10.2017 - DZ za upoštevanje priporočil varuha človekovih pravic

24.10.2017 - Slovenski notarji bodo v četrtek nudili brezplačne nasvete

24.10.2017 - Skupščini ZZZS v novi sestavi bo predsedovala Lučka Böhm